Zadnjič sem pisal o ugotovitvah izvršilnega odbora ECB, da naj bi v evrskem območju v obdobju Q1 2021 – Q3 2022  rast dobičkov imela dvakrat večji prispevek k porastu BDP deflatorja kot rast plač (1.33% vs. 0.67%), rast davkov pa 0.92%. Drugače rečeno, porast dobičkov in davkov je prispevala k inflaciji BDP več kot tri četrtine (77%), rast plač pa manj kot četrtino (23%). Je v Sloveniji podobno?

Na žalost slovenski statistični urad (SURS) ne objavlja dekompozicije deflatorja BDP po dohodkovni metodi na rast cen treh faktorjev BDP: dobičkov, plač in davkov. Kljub temu pa je mogoče vsaj posredno oceniti, kateri izmed obeh glavnih proizvodnih dejavnikov je bolj vplival na porast inflacije. To lahko naredimo tako, da vzamemo četrtletne podatke SURS o dekompoziciji BDP po dohodkovni metodi na sredstva za zaposlene (bruto stroške dela), bruto poslovni presežek (amortizacija + dobički), davke in neto subvencije. V spodnji sliki sem preračunal te podatke v nominalnih zneskih (nepopravljenih za inflacijo, ker SURS ne objavlja deflatorjev za posamezne kategorije) v medletne stopnje rasti (glede na isto četrtletje pred enim letom). Kot sledi iz podatkov, je v času nizke inflacije (2019-2020) rast bruto poslovnega presežka gospodarstva zaostajala za rastjo bruto plač, po izbruhu inflacije (v Q2 2021) pa rast bruto poslovnega presežka močno presega rast bruto plač. Kot je razvidno, je bila v zadnjem četrtletju 2021 rast bruto poslovnega presežka za dvakrat višja od rasti bruto plač (11.7% proti 5.6%), v prvih treh četrtletjih 2022 pa je bila rast bruto poslovnega presežka hitrejša od rasti bruto plač celo za 3- do 4.4-krat!

Slika 1: Rast stroškov dela, bruto poslovnega presežka in BDP glede na isto četrtletje prejšnjega leta (v %)

Vir: SURS, lastni preračuni.

SURS v dekompoziciji BDP po dohodkovni metodi na ravni četrtletnih podatkov na žalost ne poroča o dekompoziciji bruto poslovnega presežka gospodarstva na stalno porabo osnovnih sredstev (amortizacijo) in na neto poslovni presežek (dobički), ampak samo na letni ravni (iz razumljivih razlogov, ker so zaključni računi podjetij dosegljivi le na letni ravni). Zadnji podatek za to dekompozicijo je na voljo za leto 2021. Letna rast upoštevane amortizacije osnovnih sredstev (po tekočih cenah) v letu 2021 glede na 2020 je znašala 3.8%, rast dobičkov pa 11.7%. Torej je bila nominalna rast dobičkov dobrih 3-krat večja od rasti amortizacije. Oziroma drugače povedano: k skupni rasti bruto poslovnega presežka v letu 2021 je eno četrtino prispevala rast upoštevane amortizacije, tri četrtine pa rast dobičkov podjetij.

Če gremo nazaj na četrtletne podatke, lahko sklenemo, da glede na to, da se amortizacija podjetij bistveno počasneje povečuje od dobičkov podjetij, je torej to hitrejšo rast bruto poslovnega presežka mogoče v pretežni meri pripisati povečanju dobičkov podjetij v času visoke inflacije. To pomeni, da so se ob višjih cenah dobički podjetij povečevali bistveno (za 2 do 4-krat) hitreje od rasti stroškov (kamor spadajo tudi bruto stroški dela). V zadnjem četrtletju 2022 se je razlika v rasti med obema zmanjšala, ker je rast plač nekoliko pospešila, rast dobičkov pa se nekoliko zmanjšala. Pa tudi prirastek inflacije je močno upadel.

Podobno lahko vidimo, če primerjamo rast bruto poslovnega presežka in bruto plač glede na isto četrtletje izpred dveh let, le da je razlika med obema nekoliko manjša, saj so v času covida plače naraščale hitreje kot dobički.

Slika 2: Rast stroškov dela, bruto poslovnega presežka in BDP glede na isto četrtletje izpred dveh let (v %)

Vir: SURS, lastni preračuni.

Zgornji podatki so konsistentni s podatki AJPES za leto 2021 za gospodarske družbe ter tekoče podatke o dodani vrednosti gospodarstva za leto 2022, ki kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letih 2021 in 2022 dosegalo rekordne dobičke. Obdobje teh dveh let pa sovpada z obdobjem hitre rasti cen. Dejstvo je torej, da inflacije v 2021-2022 ni poganjala višja rast plač, pač pa kvečjemu višji dobički podjetij, ki so – kjer je bilo možno – izkoristila ozka grla v dobavah in pomanjkanje dobrin ne samo za rasti vhodnih stroškov ustrezen, pač pa za več kot proporcionalen dvig cen svojih izdelkov in storitev.

Slednje je seveda mogoče, kadar imajo podjetja ustrezno tržno moč zaradi nepopolne konkurence v panogi. Na to povečano tržno moč in povečane marže v zadnjih nekaj letih kaže serija znanstvenih raziskav. Tudi jaz sem s kolegoma avtor ene izmed njih za Slovenijo (glejte Increasing Market Power in Slovenia: Role of Diverging Trends between Exporters and Non-exporters).