Vsem navdušencem nad investicijami v sončne panele, ki naj bi zamenjali premog kot vir energije ter da bi na ta način zmanjšali CO2 emisije, bi morala spodnja slika prižagati vse rdeče alarmne luči. Nemška proizvodnja električne energije je bila lani v prav vsaki uri dneva bistveno bolj umazana (iz vidika izpustov CO2) kot francoska proizvodnja eletrične energije, v povprečju pa kar za 8-krat bolj umazana (411 proti 47 gCO2/kWh)! In to kljub 500 milijardam evrov, ki jih je Nemčija v preteklih dveh desetletjih vložila v sončne panele in vetrnice ter subvencije zanju, in kljub temu, da je Francija vložila v jedrsko energijo samo 200 milijard, pa še to 30 do 50 let nazaj (v 1970-ih in 1980-h). In kljub temu, da je bilo leto 2022 najboljše v zgodovini za nemško proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter daleč najmanj ugodno za proizvodnjo francoskih nukleark (polovica jih je bila na remontu).

Nemčija lahko vloži še 2,000 milijard evrov  v sončne panele in vetrnice, pa vendar ne bo mogla drastično zmanjšati CO2 izpustov v proizvodnji električne energije. Ker pač potrebuje termoelektrarne na plin in premog, da proizvaja elektriko, ko je oblačno, ponoči, ko ni vetra ter ves čas med oktobrom in marcem. Jedrske elektrarne pa proizvajajo električno energijo konstantno ves čas in njihova emisija CO2 je v življenjski dobi bistveno (za 3.5-krat!) nižja od emisij zaradi sončnih panelov (slika spodaj).

Vir: IPCC, via Wikipedia

In še dodatna kalvarija: zaradi povečanega vključevanja obnovljivih virov sonca in vetra v omrežje se močno povečajo “skriti stroški” OVE (pristojbine in takse za OVE, subvencije za OVE in stroški izravnavanja proizvodnje in porabe električne energije). Spodaj je primer za V. Britanijo, ki nazorno pokaže, kako se s povečanim vključevanjem OVE v omrežje povečujejo ti “skriti stroški” OVE

… ter cene električne energije, ki se je med letoma 2010 in 2021 v V. Britaniji skorajda podvojila zaradi povečanega deleža OVE

Vir obeh slik: David Turver, Exposing the Hidden Costs of Renewables and Net Zero