Česa Pečečnik & SBC ne razumejo: Davek ali plačilo šolnine iz lastnega žepa je ista stvar

Konzervativci in podjetniki, na čelu z našim Jocem Pečečnikom in člani njegovega kluba (Slovenski poslovni klub), ne razumejo osnovne zadeve: iz vidika družbe je povsem enakovredno ali se izdatki za izobraževanje in zdravstvo plačujejo prek davkov ali prek zasebnih plačil. To dejstvo odlično ilustrira Michael Moore v filmu “Where to Invade Next“. Če so pač (zaradi družbenih norm ali močnih lobijev) davki (pre)nizki, morajo stroške zdravstva, šolstva, varčevanja za pokojnino itd. pokriti posamezniki sami prek zasebnih plačil v obliki premije za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in šolnin. Iz vidika družbe so skupni izdatki za te namene podobno visoki, ne glede na vir financiranja (v resnici ni čisto tako, saj so skupni stroški za te ključne družbene storitve odvisni od načina njihove “proizvodnje” – višji so v primeru zasebne namesto javne ponudbe, ker zasebniki pribijejo še svojo profitno maržo, maržo za ekskluzivnost itd.).

No, nisem bil čisto pošten – seveda se Pečečnik & kompanija tega dejstva (enakovrednosti višine financiranja iz vidika družbe) dobro zaveda. Preklemano dobro se zaveda dejstva, da v primeru financiranja teh družbenih storitev prek davkov to pomeni višje stroške za podjetja (prek višjih prispevkov za socialno zavarovanje) in potencialno višjo obdavčitev dobičkov, medtem ko prek zasebnih plačil to pomeni zmanjšanje dohodkov posameznikov. Gre preprosto za prevalitev stroškov ponudbe ključnih družbenih storitev na posameznike. V razvitih evropskih državah se ti izdatki plačujejo prek davkov, v neoliberalnih in manj razvitih državah pa se ti plačujejo iz žepov posameznikov. In v slednjem primeru si lahko bolj kvalitetne storitve privoščijo samo tisti z višjimi dohodki.

V glavnem, s tem ko Pečečnik & kompanija govori o tem, da bi višje plače v zdravstvu in šolstvu najedle konkurenčnost gospodarstva (zaradi posledičnega dviga davkov), se v bistvu zavzema za to, da te izdatke plačajo ljudje iz lastnega žepa in da se poveča družbena neenakost. Pri čemer pa seveda namerno pozabijo, da v najbolj konkurenčnih evropskih državah (od vseh Skandinavskih držav, prek držav Beneluksa in Nemčije do Avstrije) financiranje teh družbenih storitev izključno prek davkov niti slučajno ne zmanjšuje njihove konkurenčnosti. V teh razvitih državah so podjetniki – za razliko od naših podjetnikov – pač sposobni ustvarjati proizvode in storitve  tako visoke kvalitete in s tako visoko dodano vrednostjo, da lahko pokrijejo te višje davke. In zaradi tega ne jokajo. Za razliko od naših jokavih podjetnikov.

Vsekakor pa Pečečniku in kompaniji priporočam, da si ogledajo Mooreov dokumentarec na osnovi njegove turneje po evropskih državah, v katerem bodo videli, da italijanski in nemški podjetniki razmišljajo povsem drugače od slovenskih.

En odgovor

  1. V teh razvitih državah so podjetniki – za razliko od naših podjetnikov – pač sposobni ustvarjati proizvode in storitve tako visoke kvalitete in s tako visoko dodano vrednostjo, da lahko pokrijejo te višje davke. In zaradi tega ne jokajo. Za razliko od naših jokavih podjetnikov.
    Mogoče je tudi res, da se tuji podjetniki šolajo na boljših fakultetah, ljudje imajo boljše zdravstveno varstvo, oblast skrbi za boljše gospodarsko okolje (sodstvo, pobiranje davkov, predvidljivost ukrepovc,…), oblast spodbuja (podpira) ustanavljanje novih podjetij, oblast….
    Všeč mi je pri Skandinavcih, da radi plačujejo za družbeno nadgradnjo. Ker so ponosni na svoje zdravstvo, šolstvo, …. Vprašajmo Slovence, če so enako ponosni??

    p.s. SBC ni ravno prava referenca, je pa res, da se na njihove komentarje (zahteve) ne odgovori s tehtnimi argumenti. Jokanje in podobni izrazi niso ravno primerni.

    Všeč mi je

%d bloggers like this: