Ameriška hladna vojna proti Kitajski, naslednja stopnja

Ameriška administracija je začela z naslednjo etapo hladne vojne proti državam, ki ogrožajo njeno ekonomsko hegemonijo. Ta hladna vojna se dogaja naravni ekonomskih sankcij in omejitve izvoza tehnološke opreme ter same tehnologije. ZDA so to strategijo uporabljale od leta 1962 proti nekdanji Sovjetski zvezi. Danes jo vse bolj ekstenzivno uporabljajo proti Kitajski. Do sedaj so ti ukrepi targetirali posamična kitajska tehnološka podjetja, kot je Huawei ter prepoved investicij v ZDA ali prevzemov ameriških podjetij s strani kitajskih. Nato je prišel Bidenov paket subvencioniranja proizvodnje čipov v ZDA v vrednosti 278 milijard dolarjev. Najnovejši ukrep se nanaša na prepoved dobave nekaterih naprednih polprevodnikov kitajskim podjetjem, razen če pridobijo dovoljenje Washingtona. Administracija bo prav tako blokirala nakup sofisticiranih orodij za izdelavo čipov, proizvedenih v ZDA, s strani vodilnih kitajskih podjetij in uvedla dodatne omejitve za več deset kitajskih podjetij.

Nerodno pa je, da ZDA ne proizvajajo polprevodnikov in niti niso vodilne pri proizvodnji opreme za proizvodnjo polprevodnikov, močne so le pri dizajniranju polprevodnikov. ZDA doslej niso uradno blokirale tuje prodaje opreme za proizvodnjo polprevodnikov na Kitajsko s strani glavnih igralcev, kot je nizozemsko podjetje ASML Holding NV. Toda ti ameriški ukrepi naj bi bili močan signal, da če Washington že ne more prepričati ključnih zaveznikov, kot je Nizozemska, da uvedejo lastne sankcije proti Kitajski, jih bo morda v to prisilil posredno.

Zanimiv pa je ta militaristični besednjak, ki ga uporablja Hal Brands v komentarju v Bloombergu, in za katerega smo mislili, da je zavržni del nekih starih svinčenih časov. Brands je sicer profesor na John Hopkins University in član sveta ameriškega State Departmenta za zunanjepolitične zadeve. Brands priznava, da ZDA ni uspelo z ekonomskimi ukrepi uokviriti Kitajske po lastnih željah, da bi ta “z zlatimi sponami” pristala na globalni sistem, ki ga dominirajo ZDA, zato je treba Kitajsko po ruskem vzoru omejiti, da ne bi mogla tehnološko prehiteti ZDA, s tem pa tudi ekonomsko.

Don’t let the technological arcana fool you: Since advanced semiconductors power information-age societies, the US is seeking to hinder Chinese economic dynamism and military muscle alike. Washington’s new policy is a warning to Beijing about the long reach of US power in a globalized economy. It also reflects a sobering recognition that the US can’t win its competition with China simply by running faster; it must also slow Beijing down.

This is an inversion of the post-Cold War formula for US relations with China, one that sought to use economic engagement and attraction to make Beijing accept the golden fetters of an American-led global system. Now, the US is developing a strategy of attrition meant to grind down its rivals’ capabilities to wage the intense struggles ahead.

The extreme example involves Russia, where the US is applying draconian export controls and financial sanctions not to change an incorrigible regime’s behavior, but to drain its coffers and make it a geopolitical has-been.

The US hasn’t gone nearly so far with China, which is far more important to the global economy — and to the bottom lines of American investors and firms. In fact, US money continues to fund many companies with close ties to Beijing.

Yet the administration does have the Russian precedent in mind. American export controls have been devastating Russia technologically, building Washington’s confidence that it can use similar tools to hold back Chinese innovation — ahead of a period in which tensions will be high and the US will need all the advantages it can get.

Vir: Hal Brands, Bloomberg

Kako uspešne bodo ZDA v tej tehnološki vladni vojni? Prvič, problem je, da so na področju čipov kitajska podjetja danes že dohitela vodilne proizvajalce in da je kljub dosedanjim sankcijam glede prepovedi čipov na Kitajsko in omejevanja izvoza opreme za proizvodnjo čipov kitajskim podjetjem že uspelo razviti tako 7nm kot 5 nm polprevodnike. Dosedanje sankcije so, kot piše Robert Castellano (avtor zelo vplivne spletne strani Seeking Alpha, ki ponuja nasvete za finančne investitorje na področju sodobnih tehnologij), prizadele predvsem nekitajska podjetja (zaradi zmanjšanja prodaje na Kitajsko), močno pa so pomagale kitajskim podjetjem, ki se ukvarjajo bodisi z razvojem in proizvodnjo polprevodnikov bodisi z razvojem in proizvodnjo opreme za proizvodnjo polprevodnikov.

These sanctions have largely failed. Chinese foundry Semiconductor Manufacturing International (SMIC) (OTCQX:SMICY), for example was blocked from using ASML’s EUV lithography equipment yet still managed to reach the 7nm node, which I first reported in a May 18, 2022 Seeking Alpha article entitled “Applied Materials: SMIC Move To 7nm Node Capability Another Headwind.

Most impacted has been ASML, with sales losses of its EUV systems, its loss of software IP to China’s Dongfang Jingyuan Electron, and continuous threats of sanctions on ASML’s DUV lithography, which I detailed in my above referenced article on ASML.

SMIC started R&D in 3Q 2021. In the past year, the company has been able to optimize eight of the most critical and most difficult technologies of 5nm and 3nm.

But with sanctions on EUV lithography systems, SMIC can still reach 5nm without EUV systems. The company reached 7nm without EUV, which was accomplished by TSMC in its first generation 7nm chip. And both companies did it using DUV immersion and multiple patterning techniques of deposition, etch, lithography.

In drugič, če želijo ZDA resnično dolgoročno zaustaviti Kitajsko, morajo uporabiti totalni protekcionistični model “sovjetskega oziroma ruskega tipa”. Torej uveljaviti totalni model trgovinskih, gospodarskih in tehnoloških sankcij, kot so jih uveljavile leta 1962 proti nekdanji Sovjetski zvezi in letos proti Rusiji. To pa pomeni najmanj troje:

  1. popolno blokado Kitajske glede izvoza in uvoza tehnologije, sodelovanja s kitajskimi proizvajalci, izvoza znanja ter prepovedi kitajskim študentom, da študirajo v ZDA in kitajskim inženirjem, da delajo v ameriških podjetjih,
  2. popolno gospodarsko in trgovinsko blokado Kitajske, ki bi Kitajski preprečila dostop do svetovnega trga tako na uvozni kot na izvozni strani, kar bi Kitajsko gospodarstvo zaprlo znotraj nacionalnih meja oziroma znotraj meja njenega vplivnega območja,
  3. globalno popolne sankcije proti Kitajski, in sicer, da bi ZDA prepričale vse zavezniške in ostale države, da uveljavijo podobno popolno gospodarsko (trgovinsko in tehnološko) blokado Kitajske kot ZDA in kot jim jo delno uspelo letos proti Rusiji.

Je to realistično? Mislim, da ne. Tovrstne sankcije morajo biti res popolne in waterproof ter trajati dolga desetletja. KItajsko bi morali popolnoma izolirati za nekaj desetletij. Hkrati morajo biti te totalne sankcije ustrezno “ideološko podkrepljene”, kot je denimo boj proti “zlemu komunizmu” v 1960-ih ali boj proti “zlemu Putinu” danes, da so zahodni zavezniki in njihovo prebivalstvo pripravljeni “požreti” negativne učinke sankcij na dolgi rok. Sankcije proti Rusiji so pokazale, da so ZDA sledile zgolj zahodne in nekatere druge razvite države (v osnovi OECD države), medtem ko jih ignorira več kot 150 držav, ki skupaj tvorijo več kot 40% svetovnega BDP. Sankcije proti Rusiji so pokazale, da z njimi zahodne države škodujejo zgolj sebi – prebivalstvu prek višjih cen in posledične inflacije, gospodarstvu pa prav tako prek višjih cen, pomanjkanja inputov in zmanjšanega izvoza. Sankcije proti Rusiji prinašajo zgolj recesijo in dodatno inflacijo, prinašajo stagflacijo, ne morejo pa Rusije umakniti iz Ukrajine, niti je ne kratkoročno in ne srednjeročno gospodarsko uničiti.

In Kitajska ni nekdanja Sovjetska zveza. Kitajska je disciplinirana velika država z jasno razvojno vizijo ter velikim notranjim trgom. Kitajska za razliko od nekdanje Sovjetske zveze ne izvaža ideologije, pač pa celotno paleto sodobnih prizvodov, brez katerih ne znamo živeti, in pragmatične razvojne priložnosti. Kitajska tako kot nekoč ZDA integrira države v lastne ponudbene verige. Kitajska nadzoruje ponudbo vseh ključnih surovin za bodoči razvoj. In kot pravi Marko v komentarju spodaj, Kitajska ima idealno kombinacijo državno vodenega znanstvenega in raziskovalnega aparata, velikih državnih podjetij na področju bank, infrastrukture in strateških sektorjev ter izjemno agilnega podjetniškega sektorja, ki zna nove rešitve in inovacije v milisekundah spremeniti v nekaj sto novih podjetij z novimi proizvodi. Kot je ugotovil pokojni Steve Jobs daljnega leta leta 2006 (navajam po spominu): ko smo šest tednov pred lansiranjem iPhona iskali proizvajalca za zaslone iz stekla, v ZDA ni bilo nobenega podjetja, ki bi znalo proizvesti takšno steklo, na Kitajskem pa so po prvem kontaktu že začeli graditi pet tovarn za proizvodnjo ustreznega stekla.

En odgovor

  1. Razlog zakaj so sankcije (delno!!!) delovale proti SZ je bil v tem, da SZ kljub ogromnim državnim vlaganjem v znanost ni imela prožnega notranjega trga, ki bi včasih izjemne dosežke sovjetskih znanstvenikov znal spraviti na svetovni trg. Drug razlog je bil vojaška paranoja, ki je v vsem videla vojaško skrivnost in s tem onemogočala pretok inovacij iz vojaške v civilno sfero.

    Danes je zgodba s Kitajsko in Rusijo povsem drugačna. Še vedno obstaja in se močno razvija državni znanstveni sektor in državna podjetja, ki se lahko lotevajo večjih in dolgoročnih projektov, vendar poleg njih eksistira, še posebno na Kitajskem, živahen in prodoren podjetniški sektor.

    Analogije so lahko nevarna reč in najbolje delujejo v ceteris paribus pogojih, ki pa jih je v realnem svetu težko doseči.

    Kombinacija Rusija Kitajska ima skoraj vse : surovine, hrano, energijo, močno temeljno znanost in solidni šolski sistem, ogromno bazo kvalitetno izobraženih ljudi, največjo in najbolj agilno industrijsko bazo, največjo in najmočnejšo vojsko na svetu, največje in najbolj sodobno nuklearno orožje in je prva vesoljska sila na svetu.

    ZDA je reševala kvalitetna industrijska baza Evrope, ki pa jo bo (upam da ne) uničila zaradi idiotskih sankcij proti Rusiji. Japonska in J.Koreja sta izjemno vojaško in ekonomsko ranljivi. V J.Koreji se že pojavlja močna opozicija proti izvozu korejske tehnolgije v ZDA. Korejci dobro vedo, da za to ne bodo dobili nikakršne hvaležnosti, profita pa še manj.

    Sama ZDA je šla na pot deindustrializacije že pred desetletji. Industrija je izvotljena od znotraj, šolski sistem ni več sposoben proizvajati zadostne količine kvalitetnega kadra. Da se ta trend obrne bodo potrebna desetletja. Ameriko drži pokonci samo še globalni finančni sistem baziran na dolarju in pa vojska. Vojska napram kombiniranim silam Rusije in Kitajske ne more več prevladati: ne v zraku , ne na morju in še manj na kopnem. Ko pade dolar, se Amerika zruši ko hiša iz kart.

    Instinktivno in/ali pa zavestno anglosasi to vedo. Včasih se sprašujema ali so norosti, ki jo počnejo v Ukrajini in svetu rezultat oholosti in arogance ali pa čistega obupa? (ali obojega)

%d bloggers like this: