To bo ključna usmeritev letošnjega leta za večino Evropejcev. Po zaustavitvi dobav večine ruskega plina v Evropo, razen delno prek Ukrajine in Turčije, je ključno vprašanje, za koliko časa lahko vzdržijo dvomesečne rezerve plina v skladiščih ter povečane količine utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). To pa je v največji meri odvisno od temperature to zimo ter prostovoljnega zmanjšanja porabe plina.

Vse evropske države niso v enakem položaju. V najtežjem položaju so srednjeevropske države, na čelu z Nemčijo in Italijo, ki imata močno industrijo in ki so med skoraj 50 in 100-odstotno odvisne predvsem od dobav ruskega plina. Italija naj bi sicer od marca naprej pretežni del odvisnosti od ruskega plina že nadomestila z dobavami iz Alžirije. Španija, Portugalska in V. Britanija večji delež plina dobivajo v obliki UZP, Nizozemska ima dodatno k temu lastna nahajališča plina, Francija pa dobiva alžirski plin, medtem ko je njena odvisnost od ruskega plina zgolj četrtinska.

Poglejmo podatke, kako dobro so se države pripravile na zimo in kakšne učinke lahko pričakujemo. Bloombergov Energy Crisis Index kaže, da so najbolje pripravljene Španija, V. Britanija in Francija, ki imajo več kot 90% napolnjena skladišča plina in ki se soočajo z relativno nizkimi (glede na ostale države) cenami plina in električne energije (EE). Nemčija je v najslabšem položaju. V Nemčiji so denimo cene plina in EE za 2.5-krat višje kot v Franciji, pri čemer Francija večino EE pridobiva z jedrskimi elektrarnami, Nemčija pa bo ne samo pri industrijski porabi, ampak tudi pri proizvodnji EE dramatično močno odvisna od razpoložljivosti plina.

Podatki Bloomberga tudi kažejo, kako izdatno se Evropa oskrbuje z ruskim naravnim plinom prek štirih plinovodov. Denimo lani decembra na vrhuncu kurilne sezone je prek najbolj izdatnega vira, prek Severnega toka 1, v Evropo prihajalo dnevno konstantno 156 milijonov kubičnih metrov (mm3) ruskega plina, prek ukrajinskega plinovoda okrog 110 mm3 dnevno, prek plinovoda Yamal do Poljske 37 mm3 in prek Turškega toka 40 mm3 dnevno. Skupaj torej okrog 340 mm3 dnevno.

Po poljskem zaprtju plinovoda Yamal, ukrajinskem zaprtju enega kraka plinovoda in dokončnem zaprtju Severnega toka 1 septembra dobivamo v Evropo le še med 70 in 80 mm3 ruskega plina dnevno. Če optimistično predpostavimo, da bo letošnja zima enako mila kot lani, ko je bila poraba plina za 10 do 15% manjša kot prejšnja leta, bo izpad plina okrog 260 mm3 dnevno.

Kot kažejo podatki, je lani v septembru v sverozahodno Evropo prihajalo za okrog 60 mm3 UZP, letos septembra pa okrog 200 mm3. To kaže na okrog polovično nadomestitev izpada ruskega plina. Del dodatnih količin plina je seveda šel v skladišča, ki so se letos napolnila bolj kot lani in so po podatkih Bloomberga več kot 90% polna. Toda plinska skladišča so namenjena pokrivanju dodatne porabe, ki se v času kurilne sezone (odvisno od meseca) poveča za 100 do 150% glede na poletne mesece. Skladiščne zaloge zadostujejo za okrog 2 meseca porabe, če ni dodatnih pritokov plina.

Kaj se zgodi, če se dobava ruskega plina povsem zaustavi tudi prek Ukrajine in Turčije? To pomeni dnevno za okrog 200 mm3 ruskega plina manj kot lani oziroma da bi posameznim državam zmanjkalo za 40 do 50% običajnih količin plina v času kurilne sezone. V primeru hladnejše zime pa se manjko plina poveča še za 10 do 15%. Ta manjko je seveda mogoče zapreti le na tri načine: prek dodatnih dobav UZP in dodatnih nabav plina iz Alžirije, prek prostovoljnega varčevanja ali prek redukcij dobav plina nezaščitenim odjemalcem (industriji).

Analiza analitikov pri Evropskem mehanizmu za stabilnost (ESM) kaže, da bi popolna prekinitev oskrbe z ruskim plinom od avgusta letos naprej izčrpala skladiščne zaloge do konca leta 2022 ter da bi v nekaterih državah (Nemčija, Belgija, Italija, Avstrija) bile potrebne redukcije plina v začetku leta 2023. Poraba plina v Nemčiji bi se morala zmanjšati za približno 40 % pod običajno raven.

Kakšni bodo učinki prostovoljnega zmanjšanja porabe ali redukcij plina? Moje modelske ocene kažejo, da polovično zmanjšanje dobave plina industriji za obdobje enega meseca pomeni izpad BDP v višini okrog 1%. To je skladno z modelskimi ocenami Bloomberga. Te kažejo, da bi, v primeru, če bi zaradi pomanjkanja plina bilo potrebno zapreti dobave nekaterim največjim industrijskim podjetjem, to pomenilo izpad BDP v Evropi za okrog 1%. Najbolj prizadete naj bi bile države v Srednji Evropi in Italiji, kjer bi BDP lahko upadel za 3% (Češka in Italija) do 6% (Madžarska). V Nemčiji in Franciji pa bi BDP lahko upadel za okrog 2%. Najbolj odporne so Skandinavske države, ki imajo manj energetsko intenzivne industrije in ki so manj odvisne od ruskega plina.

Ocene analitikov ESM kažejo na še nekoliko večje negativne učinke. Če bi energetsko intenzivni sektorji morali zmanjšati proizvodnjo, bi se po teh ocenah BDP evroobmočja zmanjšal za 1.7 % pod referenčno vrednost za 2023. Dve izmed največjih gospodarstev v evrskem območju, Nemčija in Italija, pa bi v 2023 utrpeli padec BDP za približno 2.5 % pod referenčno vrednost.

Podobne ocene je objavila tudi ECB, kjer so simulirali učinek zapiranja dela industrije zaradi visokih cen energentov in drugih negativnih vplivov. V primeru ohranitve visokih cen energentov bi evrski BDP utrpel padec za 1.8% pod referenčno vrednost za 2023 in evrsko območje bi zapadlo v recesijo.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da so nekatere države na boljšem zaradi manjše izpostavljenosti ruskemu plinu, pa je to jalovo veselje. Čeprav v nekaterih državah ni pričakovati redukcij plina, pa bi redukcije denimo v Nemčiji zaradi trgovinske povezanosti, kot so dobavne verige, kljub temu negativno vplivale na ostale države. Francija in Španija imata na primer drugačno mešanico energetskih virov in manj odvisno od ruskega plina, vendar pa bi bili posredno podobno prizadeti kot Nemčija.

Ko pogledamo na situacijo pred nami prek številk, pridemo do paradoksa, da nam preostane samo molitev za milo zimo. Glede na to, da bodo evropske države nadaljevale s sankcijami proti Rusiji ne glede na ceno, nas samo mila zima lahko reši pred redukcijami in recesijo. Očitno nam preostane samo še molitev, saj bodo tudi naslednje zime podobno problematične.

__________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku