Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu je bil precejšnje razočaranje. Von der Leynova naj bi parlamentarcem predstavila načrt EU za reševanje energetske krize to jesen in zimo. Toda namesto, da bi govorila o tem, kje bomo dobili nadomestne količine plina, je govorila o izredni obdavčitvi dobičkov energetskih družb, reformi trga elektrike in o zmanjšanju porabe elektrike.
Očitno je, da ni resnega načrta za potencialni energetski mrk to zimo. Obdavčitev ekstra dobičkov energetskih družb je populizem. Proizvajalci električne energije to prodajo vnaprej za leto, dve ali več, trgovci jo terminsko zakupijo vnaprej, kratkoročne oscilacije pa pokrivajo po spot (tržnih) cenah. Primer za Slovenijo: trgovci so v zadnjem desetletju na veleprodajnih trgih elektriko kupovali po 40 do 60 evrov za MWh in jo prodajali naprej z nekaj marže (lani v povprečju (in brez vseh dodatkov in dajatev) za 66 evrov za MWh za srednjega odjemalca). Lani in letos so bili mnogi trgovci srečni, če so si lahko energijo za letos in naslednje leto zakupili po ceni med 120 in 200 evrov za MWh. Ob zamrznjenih cenah energije za gospodinjstva (brez vseh dajatev) na 98 evrov za MWh (za enotno tarifo) to pomeni, da bodo kvečjemu poslovali z izgubo in ne z ekstra dobički.
Edini, ki dosegajo ekstra dobičke, so finančni špekulanti na terminskih trgih, teh pa evropska komisija nima na radarju.
Reforma trga z električno energijo je nujna, vendar je vprašljiv njen izid, ker ruši nemško energetsko politiko subvencioniranja obnovljivih virov energije. Evropska regulativa določa, da se (z namenom subvencioniranja prehoda na obnovljive vire) cena električne energije določa na ravni zadnje elektrarne, ki zadovolji skupno povpraševanje, kar so običajno plinske elektrarne. To pomeni, da v povprečju okrog 70% k ceni elektrike prispevajo cene plina, 25% cene premoga in 5% cene CO2 kuponov. In ker po liberalizaciji trga s plinom izpred dveh desetletij cene plina niso več vezane na nafto, pač pa se določajo na trgu, so cene plina zaradi borznih špekulacij zelo volatilne in s tem močno dvigujejo ceno električne energije. Bo Nemčija pristala na to, da ceno elektrike določajo stroškovno daleč najbolj ugodne jedrske elektrarne?
Varčevanje z električno energijo je seveda pomembno. Toda ali obvezno zmanjšanje porabe v konicah (za 5%) in izven tega prostovoljno za 10% lahko reši evropski problem, če Nemčija ne bo imela dovolj premoga in UZP, s katerimi bo nadomestila izpad ruskega plina v njihovih termoelektrarnah?
Ključno vprašanje za to zimo je, ali bodo Nemčija in srednjeevropske države doživele energetski mrk in kako velike posledice bo to imelo zanje in za EU.
Nemčija je sicer uspela napolniti plinska skladišča do 87% in nemška podjetja so uspela letos (zaradi visokih cen) znižati porabo plina med 3 in 27%. Toda nemška plinska skladišča zadostujejo le za 2 meseca porabe. Kaj se bo zgodilo v Nemčiji, ko se oktobra začne kurilna sezona, v kateri se poraba plina tipično več kot podvoji? V prvih dveh mesecih je povečano porabo plina mogoče pokriti iz skladišč. Problem pa nastopi, če so tekoči dotoki plina na nižji ravni, kot so bili v prejšnjih mesecih in ne zadostujejo niti za pokritje tipične osnovne porabe, niti za dopolnjenje skladišč.
Nemški mrk glede ogrevanja in električne energije bo v precejšnji meri odvisen od narave oziroma od tega, kako hladna bosta december in januar (decembra je poraba plina za 100 do 120% višja kot poleti, januarja pa običajno za 140% višja) in koliko plina bo Nemčija lahko dobila iz drugih virov (Norveška, Nizozemska, UZP). Poraba je močno odvisna od zimskih temperatur. Ker je bila letošnja zima precej toplejša, je bila tudi poraba plina za 10 do 15% nižja kot v 2021.
Kaj se bo zgodilo, če bo zimo zelo hladna? V tem primeru bo najbrž prišlo do redukcij plina za nezaščitene porabnike, torej za gospodarske odjemalce. Kot piše The Economist, z zaustavitvijo dobav plina Nemčiji sledi nevarnost deindustrializacije. Za nemško kemično industrijo (denimo BASF v Ludwigshafnu) in jeklarsko industrijo (denimo Thyssenkrupp in ArcelorMittal) je plin glavni energent, brez njega se proizvodnja zaustavi. Nekateri obrati nepovratno. Če se zaustavita kemična in jeklarska industrija, se zaustavijo skorajda vse ostale dejavnosti, tudi avtomobilska. Ne samo zaradi pomanjkanja inputov, za slednjo je plin ključni energent tudi v nekaterih procesih (v lakirnicah). Nemška podjetja so že letos, ko je bilo plina še dovolj, zmanjšala porabo plina za 18%, in sicer zaradi astronomskih cen plina. Nemški industrialci zapirajo proizvodnjo in bijejo plat zvona, 9 izmed 10 jih naznanja ogromne težave, ena petina želi prenesti proizvodnjo v države s cenejšo energijo.
Na drugi strani bo Nemčija apelirala na solidarnost ostalih EU držav, saj se bo povečal neto uvoz električne energije iz drugih držav. Nemčija s tem utegne »izvoziti« svoj energetski mrk tudi ostalim. Pri čemer pa ji EU partnerji sporočajo, da je neodgovorno zapirati lastne jedrske elektrarne in zahtevati solidarnost od drugih. “Če Nemčija ne bo prevzela odgovornosti za svojo energetsko varnost, bom naši vladi predlagal, da prerežemo baltski kabel,” je komentiral Take Anstoot iz švedskih Zelenih.
Letošnja zima bo stres test za EU. Videli bomo ali bo v primeru energetskega mrka zdržalo najprej evropsko elektroenergetsko omrežje ter evropska solidarnost (dobave elektrike in plina med državami) in enotnost. To bo največja preizkušnja za EU po drugi svetovni vojni.
___________
* Izvorno objavljeno v Dnevniku
DAMIJAN blog 
Dober članek, eden najboljših. Ne vem, če se zavedaš, kaj ti članki pomenijo. So eden redkih primerov zdravega razuma v popolnoma “brain-washed” slovenskem žurnalizmu.
Dodal bi še nekaj kar ponavljam v tej krizi že od samega začetka. Namreč : ZAKAJ?
Zakaj so šli anglosasi sprovocirat to krizo? (Menda ne mislite, da so Rusi napadli Ukrajino iz čistega mira?). Zakaj so anglosasi dopustili sprejetje brutalno nedomokratičnega in neciviliziranega Zakona o prvotnih narodih Ukrajine julija lanskega leta, zakaj se podpira najbolj brutalen nacionalizem (nacizem) v Ukrajini, zakaj so od 16 februarja začeli popolnoma neprovocirano masovno bombardirati ruski Donbas? Popolnoma očitno je bilo, iz narave teh dejanj, da so se v celoti zavedali posledic. Še več, da so jih namenoma hoteli povzročiti?
Zakaj? Cui bono?
Danes je Saker objavil povzetek iz Nya Dagbladet, švedskega medija iz torka prejšnega tedna:
http://thesaker.is/why-is-germany-committing-suicide-the-same-reasons-why-the-eu-uk-is-being-deindustrialized/
V članku predstavijo menda tajni dokument RAND-a (eden že desetletja najvplivnejših ameriških think tank-ov ameriškega State departmenta in in ministrstva za obrambo) z naslovom: “Executive Summary: Weakening Germany, strengthening the U.S.”
Click to access rand-corporation-ukraina-energikris.pdf
Ne vem, če je dokument pristen. Je pa vsebina. O tem v komentarjih na tem blogu govorim že mesece.
“…There is an urgent need for resources to flow into the national economy, especially the banking system. Only European countries bound by the EU and NATO commitments will be able to provide them without significant military and political costs for us.
The major obstacle to it is growing independence of Germany. Although it still is a country with limited sovereignty, for decades it has been consistently moving toward lifting these limitations and becoming a fully independent state. This movement is slow and cautious, but steady. Extrapolation shows that the ultimate goal can be reached only in several decades. However if social and economic problems in the United States escalate, the pace could accelerate significantly. . . .
Vulnerabilities in German and EU Economy
An increase in the flow of resources from Europe to U.S. can be expected if Germany begins to experience a controlled economic crisis. The pace of economic development in the EU depends almost without alternative on the state of the German economy. It is Germany that bears the brunt of the expenditure directed towards the poorer EU members.
The current German economic model is based on two pillars. These are unlimited access to cheap Russian energy resources and to cheap French electric power, thanks to the operation of nuclear power plants. The importance of the first factor is considerably higher. Halting Russian supplies can well create a systemic crisis that would be devastating for the German economy and, indirectly, for the entire European Union. . . .
A Controlled Crisis
Due to coalition constraints, the German leadership is not in full control of the situation in the country. Thanks to our precise actions, it has been possible to block the commissioning of the Nord Stream 2 pipeline, despite the opposition of lobbyists from the steel and chemical industries. However, the dramatic deterioration of the living standards may encourage the leadership to reconsider its policy and return to the idea of European sovereignty and strategic autonomy.
The only feasible way to guarantee Germany’s rejection of Russian energy supplies is to involve both sides in the military conflict in Ukraine. Our further actions in this country will inevitably lead to a military response from Russia. Russians will obviously not be able to leave unanswered the massive Ukrainian army pressure on the unrecognized Donbas republics. That would make possible to declare Russia an aggressor and apply to it the entire package of sanctions prepared beforehand. . . .”
Več v članku, omenjenemu v linku zgoraj.
Se pa pri tem človek vpraša, zakaj je ravno v tem trenutku v dolgotrajnem remontu 36 od 56 francoskih nukleark. Kar naenkrat , sredi energetske krize. To se ni še nikoli zgodilo v zadnjih desetletjih. Ni to malo neverjetno naključje?
Zanimivo branje vam želim. In pa kot vedno, ljudje božji, uporabljajajte svoj razum!
Všeč mi jeVšeč mi je
Marko,
Ta RAND Executive summary je skoraj gotovo fake. Pred dnevi sem preverjal in v RANDu uradno pravijo, da gre za fake (in bizarno zaroto)
https://www.rand.org/news/press/2022/09/14.html
Poleg tega nekako izgleda kot dokumenti Janše, ki jih je ponarejal skozi zadnja desetletja. Težko si predstavljam, da bi raziskovalni think-tank objavljal dokumente z naslovom “Weakening Germany” in da bi na tako neposreden, praktično vulgaren način diskutiral takšna strateška vprašanja. Morda se kdo v kakšnem krogu za zaprtimi vrati tako pogovarja, toda da bi te zadeve na ta način zapisali, pa se mi ne zdi verjetno. Tole meni izgleda kot poceni protiameriška propaganda, pa čeprav se zgodba lahko zdi plauzibilna.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jože,
se strinjam s Tvojo pripombo. Ta dvom sem tudi sam omenil. Preveriti pa ni mogoče (če je res dokument s stopnjo tajnosti, potem na njihovi strani ne bi bil objavljen ). In ne moremo izključiti , da je tudi ruska propaganda.
Če pogledaš v tej logiki, potem postane marsikatera stvar razumljiva:
“if it looks like a duck, if it quacks like a duck, than it is probably a duck”.
Všeč mi jeVšeč mi je
Zanimivo je to kaj je rekel Putin na srečanju v Samarkandu.
Strojni prevod:
( Sledi še zadnje vprašanje o energetski krizi v Evropi, o kateri je imel Putin veliko povedati:)
Energetska kriza v Evropi se ni začela z začetkom posebne vojaške operacije Rusije v Ukrajini, v Donbasu; pravzaprav se je začelo veliko prej, leto prej ali celo prej. Naj se zdi nenavadno, začelo se je z zeleno agendo.
…
Iz trenutnih političnih razlogov so se odločili popolnoma zapreti energetske programe ogljikovodikov v svojih državah. Banke so prenehale dajati posojila, …
…
Sedaj vidimo, da so se cene, recimo, zemeljskega plina v Združenih državah zvišale in proizvodnja raste, vendar ne tako hitro, kot bi želeli – in razlog je, da banke se bojijo dajati posojila.
…
To so napačne referenčne točke v zeleni agendi, hitenje stvari in zelena energija, ki ni pripravljena zadovoljiti povpraševanja po ogromnih energetskih virih za podporo gospodarske in industrijske rasti. Gospodarstvo raste, medtem ko se energetski sektor krči. To je prva drastična napaka.
Druga napaka se nanaša na zemeljski plin.
Poskušali smo prepričati Evropejce, naj se osredotočijo na dolgoročne pogodbe in ne le na trg. Zakaj? Rekel sem že prej in bom še enkrat ponovil: Gazprom mora vložiti milijarde v razvoj, vendar mora biti prepričan, da bo prodajal plin, preden bo investiral. Za to gre pri dolgoročnih pogodbah.
Medsebojne obveznosti imajo prodajalci in kupci. Rekli so: »Ne, pustimo, da se trg uredi sam.« Nenehno smo jim govorili: »Ne počnite tega, sicer bo imelo drastične posledice.« A dejansko so nas prisilili, da smo v pogodbeno ceno vključili znaten delež promptne cene. V to so nas prisilili in Gazprom je moral v ceno plina vključiti tako nafto in košarico naftnih derivatov kot tudi promptno ceno. Promptna cena je začela rasti, kar je povzročilo rast cene, predvideno tudi v dolgoročnih pogodbah. Toda kaj ima to opraviti z nami? To je prva stvar.
(Za pomanjkanje zemeljskega plina v Evropi seveda obstaja rešitev.)
Konec koncev, če ga nujno potrebujejo, če so stvari tako slabe, pojdite naprej in odpravite sankcije proti Severnemu toku 2, s njegovih 55 milijardami kubičnih metrov na leto – vse kar morajo storiti je, da pritisnejo gumb in zagnali bodo . Vendar so se odločili, da ga sami zaprejo; ne morejo popraviti enega plinovoda in so uvedli sankcije proti novemu Severnemu toku 2 in ga ne bodo odprli. Ali smo za to krivi?
Naj dobro premislijo, kdo je kriv in naj nam nihče od njih ne očita lastnih napak. Gazprom in Rusija sta vedno izpolnjevala in bosta izpolnjevala vse obveznosti iz naših sporazumov in pogodb, brez napak.
(To, da evropski politiki krivijo Rusijo za težave, ki so jih sami povzročili, je res znak strahopetnosti. Poskušajo to prikriti, vendar so vsa dejstva tam, da to pokažejo. Če bi se Evropa pozimi res znašla v energetskih težavah, bo politična kazen, ki jo bodo prejeli, neusmiljena.)
https://www.moonofalabama.org/2022/09/putins-press-conference-on-ukraine-terrorism-fertilizer-europes-energy-crisis.html#more
Všeč mi jeVšeč mi je