Paradoksalno, Kitajska pleza navzgor po proizvodni vrednostni verigi, EU pa polzi navzdol

Medtem ko ZDA in EU stopnjujeta tehnološki protekcionizem proti Kitajski, medtem ko mediji širijo propagando o skorajšnjem sesutju kitajskega gospodarstva, medtem ko ZDA spodbuja povratek industrije čipov nazaj domov in medtem, ko se EU ukvarja z gospodarskim in socialnim kolapsom zaradi visokih cen energentov, ki si ga je sama zadala s sankcijami proti Rusiji, pa Kitajska sledi svojim strateškim načrtom glede večje tehnološke intenzivnosti in višje dodane vrednosti v proizvodnji. Krepko se pomika navzgor na proizvodni vrednostni verigi.

Dogaja se svojevrsten paradoks, in sicer da medtem ko Kitajska pleza navzgor, EU polzi navzdol po verigi vrednosti. Če so pred dobrima dvema desetletjema evropska podjetja selila proizvodnjo sestavnih delov v Kitajsko, se danes dogaja obratno – Kitajska pri tehnoloških proizvodih seli proizvodnjo v Evropo. Zadnji tak primer je napoved (ob Tesli) največjega proizvajalca avtomobilskih baterij, kitajskega  CATL, ki bo v madžarskem Debrecenu zgradil tovarno baterij, ki bo druga največja v Evropi. V njej naj bi na leto izdelal za 100 gigavatnih ur baterijskih celic. Do leta 2030 naj bi evropska proizvodnja baterij dosegla 789 gigavatnih ur. CATL bo dobavljal baterije BMW, ki bo tovarno zgradil v neposredni bližini, Volkswagnu in Mercedes-Benzu, slednji naj bi električne avtomobile izdeloval v madžarskem Kecskemetu.

Do konca letošnjega leta naj bi v Evropi delovalo 7 tovarn baterij, toda pri 6 izmed 7 tovarn gre za investicijo tujih vlagateljev – Tesla (ZDA), CATL (Kitajska), LG Chem, Samsung SDI in SK Innovation (vsi J. Koreja), Envision AESC (Kitajska – Japonska), le Northvolt je švedski. Jasno je seveda, da se ameriški in azijski proizvajalci želijo izogniti evropskemu protekcionizmu, zato selijo proizvodnjo ključnega inputa za električne avtomobile v Evropo in v bližino proizvajalcev avtomobilov, kljub temu pa bode v oči, da evropski proizvajalci ne vlagajo v tehnologijo baterij (razen švedskega Northvolta, ki pa je dokaj majhen proizvajalec), pač pa postajajo odvisni od tujih ponudnikov in njihove tehnologije.

Če postavim analogijo: medtem ko so evropski avtomobilski proizvajalci prednjačili pri razvoju motorjev z notranjim izgorevanjem, pa pri baterijah in električnih motorjih prepuščajo razvoj podjetjem iz tretjih držav, sami pa se postavljajo v funkcijo proizvajalcev komponent (baterije) in sestavljalcev končnih izdelkov (avtomobili). Postavljajo se torej v vlogo, ki so jo v zadnjih desetletjih imele azijske države, po letu 2001 pa predvsem Kitajska.

No, Kitajska krepko pleza navzgor po vrednostni verigi z uresničevanjem svoje strategije. Po pisanju Bloomberga (glejte več spodaj) so se v prvih šestih mesecih letos tuje neposredne investicije v high-tech proizvodnjo na Kitajskem povečale za 31%. Gre za investicije v nove, domače verige vrednosti v high-tech sektorju, predvsem za investicije v proizvodnjo baterij, električnih avtomobilov ter solarnih sistemov, medtem ko v proizvodnjo čipov strateško vlagajo kitajska podjetja. Pri tem se je treba zavedati, da so te investicije namenjene večinoma zadovoljevanju domačega kitajskega povpraševanja (proizvodnja in prodaja baterij in električnih avtomobilov sta se v prvi polovici leta podvojili). Kitajska tako postaja voditelj na področju razvoja visoke tehnologije, hkrati pa tudi sama zadovoljuje domače povpraševanje po tehnoloških izdelkih, in seveda tudi povpraševanje v Evropi s seljenjem proizvodnje v Evropo.

EV battery technology and the entire supply chain around it, including metal processing, have found a home in China. Firms in priority sectors continue to boost their capital expenditure.

Longi Green Energy Technology Co., a solar panel materials maker with a market capitalization of almost $70 billion, announced last week that it was spending an additional 6.95 billion yuan ($1.02 billion) on top of the 19.5 billion yuan already announced to increase capacity for a solar cell and module production project in Ordos, Inner Mongolia. Warren Buffett’s Berkshire Hathaway-backed BYD Co. signed an agreement to invest 28.5 billion yuan in a battery production plan. Chipmaker Semiconductor Manufacturing International Corp. said it wasn’t planning on cutting its $5 billion spending plans, its highest outlay compared to the amount spent annually over the last five years. Expenditure in the renewable power sector — accounting for just over 80% of new capacity in the first half of this year — increased 22.4% in the second quarter.

The world’s top industrial technology firms recognize how much they need China, too. The likes of the high-tech Dutch chip equipment maker ASML Holding NV have acknowledged this. In its latest earnings call in July, the firm’s Chief Executive Officer Peter Wennink said, “We need to realize that China is an important player in the semiconductor industry” with the manufacturing capacity on certain types of chipmaking that “the world needs.” Still, ASML has been caught up in geopolitics, with the US pushing the Netherlands to ban the firm from selling to China.

Vir: Bloomberg

Če bi bil voditelj kakšne evropske države ali komisar v evropski komisiji, bi bil nad tem razvojem dogodkov zelo zaskrbljen. Evropa je zaspala v tehnološkem razvoju, pri proizvodnji pa se je še dodatno ustrelila v koleno z visokimi cenami energije, ki so jih spodbudile njene sankcije proti Rusiji, kar bo evropsko industrijo naredilo nekonkurenčno. In če se bo vojna v Ukrajini nadaljevala še nekaj let, za kar navijajo ZDA, evropski politiki in liberalni pravičniki, bomo tudi o evropski industriji čez pet let lahko govorili v pretekliku.

3 responses

  1. Dober prispevek. Kaj pa je nauk te zgodbe?

    Kitajska napreduje, ker se ni vdala neoliberalizmu. Kitajska elita (2/3 inžinirjev) ve, da je potrebno kombinirati “visible” in “invisible hand”. Da hitrega tehnološkega razvoja države ni brez načrtne dolgoročne in odločne vloge države. Ne samo samo s tem, da postavlja regulativo in finančne spodbude. Temveč, da načrtno ustvarja in kontrolira industrijske šampione, ki bodo noslici napredka. In če je potrebno centralizira sredstva preko držanih monopolov, oligopolov (predvsem v infrastrukturi pa tudi drugje).

    Drugo, ves kitajski finančni sektor je v lasti ali pod kontrolo države. Njegova funkcija je podpiranje razvoja in blaginje države in ne bogatenje majhne klike finančnih uber milijarderjev. Samo poglejte si kako so kitajci obrzdali Ant Group. Na Kitajskem država kontrolira milijarderje, na Zahodu pa milijarderji državo.

    Tretja lekcija. “Strošek” vazalnega statusa Evrope napram Anglosasom. Ukrajinska kriza je do golega razkrila kompradorski status evropskih elit napram anglosaksonski finančni eliti. Ubogi idioti ali pa nacionalni izdajalci (izberite po želji) se ne zavedajo, ali pa nočejo vedeti, da se bo zahodna finančna elita potem, ko ji bo multipolarni svet resno omejil možnosti za plenjenje v svetu, obrnila navznoter. Da bo v valu novega tehno-fašizma oplenila bližnjo Evropo in njegovo lastno prebivalstvo. Za primer, 90% američanov v zadnjih 4 desetletjih ni izboljšalo svoje blaginje, vsa rast BDP oz. blaginje v Ameriki gre na račun zgornjih 10% ali še bolje zgornjega 0,01%. Zakaj bi milijarderji vlagali v povečanje blaginje navadne “raje”?

    Kar se tiče baterij in avtomobilske industrije. Absurd je, da Evropa kljub močni poziciji v tehnolgiji in znanosti baterijskih komponent nima lastne proizvodnje. Gre za neverjetno strateško zblojenost na eni strani in po drugi strani za dejstvo, da ključne surovine za baterije (redke zemlje, litij) kontrolirajo drugi, predvsem Kitajci. Spomnim se primera Iskre, kjer so Kitajci zahtevali prenos tehnologije v zameno za dobavo surovin. Tehnologijo so Kitajci razvili naprej, Iskrinega programa pa ni več.

    Izdelava avtomobilov je bistveno več kot sestavljanje. Je pa res, da so baterije ključna konkurenčna prednost električnih avtomobilov. Poglejte si npr. samo modele WV ali Kia. Slednja ima v ozadju podporo močne korejske industrije baterij z lastnim razvojem.
    Brez močne lastne proizvodnje baterij in kontrole nad ključnimi surovinami, ne bo prihodnosti za evropsko avtomobilsko industrijo.

  2. Najprej pohvala avtorju za kritičen članek. Marko, moja izbira je “nacionalni izdajalci”. Spomnimo se finančne krize 2008 in načina kako so Islandci obračunali z nacionalnimi izdajalci, ki so hoteli prodati Islandijo svetovnim finančnim špekulantom. Ne verjamem, da bo obračun s trenutno evropsko politično oligarhijo, ki nas pelje v katastrofo, potekal tako mirno.

  3. V informacijo:

    “In year 2021, China allocated 2.44% of GDP – a record 2.79 trillion-yuan ($441.3 billion) budget to Research and Development.”

    Deng Xiaoping je nekoč dejal, da lahko Kitajska zagotovi svoj tehnološki razvoj, če za znanost nameni 1% svojega GDP-ja. Glede na absolutni obseg teh sredstev.

    Poglejte koliko namenimo mi in koliko Evropa, pa vam bo vse jasno.

%d bloggers like this: