V nemški javnosti so se pojavile optimistične ocene, da je vsled hitrejšega polnjenja plinskih skladišč, kot je bilo predvideno, Nemčija naslednjo zimo lahko morda že na varni strani. Natančneje, da je z 90% polnimi plinskimi skladišči mogoče priti skozi zimo brez redukcij plina. Problem te trditve je v tem, da ne upošteva, da so 90-odstotno polna plinska skladišča dovolj, kadar Nordstream 1 obratuje na 100%. Ne pa, kadar deluje le na 20% ali 0%. Komentatorji, ki širijo tak optimizem, preprosto ne upoštevajo, da so plinska skladišča namenjena zgolj izravnavanju porabe plina v primeru fluktuacij (denimo v primeru, da pride do daljšega obdobja ekstremnega mraza, ko tekoče količine plina iz plinovodov ne zadostujejo za pokritje povečanih potreb po gretju) in ne upoštevajo, da 75-odstotno polna skladišča plina pomenijo le 21% običajne kumulativne porabe plina do konca ogrevalnega obdobja.

Toda tudi varčevanje pri porabi plina je kratkega daha. Leta 2021 je v Nemčiji poraba plina v stavbah (stanovanjske, storitvene in kmetijske) predstavljala 44 % skupne porabe plina; temu sledita industrijski (30 %) in energetski sektor (21 %). Denimo, če bi gospodinjstva in storitvene dejavnosti uspela znižati porabo plina za 15%, bi to pomenilo za okrog 6.5% manjšo skupno porabo plina v Nemčiji (na zmanjšano porabo plina v industriji in proizvodnji električne energije težko stavimo). Toda če 90-odstotno polna skladišča plina lahko pokrijejo dobrih 25% kumulativne porabe plina do konca ogrevalnega obdobja, bi ob zmanjšanju skupne porabe plina za 6.5% s skladiščnimi kapacitetami še vedno lahko pokrili le 26.7% skupne porabe plina preko zime. Od kje bo Nemčija dobila preostali plin, če ruski plin pomeni 55% skupne porabe plina v Nemčiji?

Številke se Nemčiji preprosto ne izidejo. Ali pa česa v tej zgodbi ne razumemo.