Gibanje izdatkov za obresti, dodatne simulacije

Bine Kordež

Glede na predlog v komentarju na moj originalni tekst, da podam še oceno višine izdatkov za obresti glede na BDP, sem se še nekoliko poigral s številkami. Seveda imamo za tak izračun zelo veliko variant, ker so rezultati odvisni od štirih spremenljivk: višina obrestnih mer, kot sem jo simuliral v članku, realna rast BDP, inflacija in višina primanjkljaja, ki opredeljuje nominalno povečevanje javnega dolga. Dolgoročno sem upošteval varianto 2 % gospodarske letne rasti ter 2 % inflacije, kar je neka realna predpostavka, pri čemer sem za prva tri leta (2022-2024) za ti dve postavki upošteval napoved UMAR-ja. Nato pa sem simuliral različne obrestne mere (2 %, 2,5 % in 3 %) ob konstantnem proračunskem primanjkljaju 1 % BDP, ter še srednjo varianto dviga obrestnih mer (2,5 %) ob primanjkljaju 2,0 % BDP.

Prva slika tako prikazuje izdatke za obresti v odstotku od BDP vse od leta 2008, ko so znašali 0,9 % do najvišjih izdatkov v letu 2014 (2,9 % BDP). Lani so znašali 1,4 % in ob omenjeni rasti BDP, dvigu obrestnih mer na 2,5 % in konstantnem proračunskem primanjkljaju 1 %, bi se ti izdatki v naslednjih letih gibali med 1,1 in 1,3 % BDP, torej nižje kot danes. Z zeleno in oranžno črto je vrisan razpon obrestnih mer 2 do 3 %, kar bi izdatke za obresti znižalo ali zvišalo za dve desetinki odstotka BDP. V obeh variantah bomo torej imeli dolgoročno relativno nižji obseg izdatkov za obresti kot danes. Tudi ob stalnem primanjkljaju 2 % BDP in toliko hitrejšem povečevanju javnega dolga, bi se izdatki za obresti gibali največ do nivoja trenutnih izdatkov, če jih primerjamo z obsegom BDP.

Varianti izračuni torej kažejo, da bi bili izdatki za obresti glede na BDP v vseh realnih variantah (nisem preverjal izjemnih situacij) raje nekoliko nižji kot danes, čeprav se bodo nominalno seveda povečevali. To dodatno potrjuje tezo v tekstu, da izdatki za obresti v naslednjih obdobjih ne bodo pretirano obremenjevali proračuna, vsaj ne več kot danes. Seveda pa ni možno izključiti tudi izjemnih razmer, od višjih obrestnih mer do višjih primanjkljajev ter tudi nižje rasti ali celo upada BDP, kar bi razmere poslabšalo in za Slovenijo kot manjšo, bolj ranljivo državo je zato potrebna večja previdnost pri fiskalni politiki.

OM 3

V drugi sliki pa so te variante prikazane še z višino javnega dolga glede na BDP. Višina obrestnih mer po letih ne vpliva na višino javnega dolga, ker le-tega determinira višina proračunskega primanjkljaja (seveda višje obresti povečujejo primanjkljaj, a v izračunu smo predpostavili določen odstotek primanjkljaja v BDP kot neodvisno spremenljivko). Zato so vse tri prve variante enake in po njih bi se ne glede na višino obrestnih mer, delež javnega dolga glede na BDP postopno zniževal (na 51 % v 2035). Če pa bi bila višina primanjkljaja višja (četrta varianta z 2 % letnim proračunskim primanjkljajem), pa bi se seveda javni dolg povečeval hitreje, a bi relativno na BDP še vedno upadal (na 62 % v letu 2035). Seveda so to samo poenostavljene simulacije, a namen je samo prikazati kakšen vpliv ima posamezna spremenljivka. Ker pa je prihodnost dokaj nepredvidljiva (posebno za 10 in več let – še za eno leto vidimo, da napovedi tudi najbolj uglednih institucij močno zgrešijo), bi tudi bolj poglobljene simulacije ne prinesle kaj bolj zanesljivih rezultatov.

OM 4

 

%d bloggers like this: