Inflacija in vojna v Ukrajini: Dileme ekonomskih politik

Moje včerajšnje predavanje na Finančni konferenci v Portorožu na temo zniževanja inflacije v pogojih ponudbenih šokov in vojne v Ukrajini. Ta toksična situacija postavlja centralne banke pred težko dilemo:

  • zajeziti povišano inflacijo (zaradi ponudbenih šokov) z grobim indirektnim mehanizmom (dvig obrestne mere)?
  • pri čemer pa dvigovanje obrestnih mer gospodarstvo lahko vodi v recesijo

Je v takšnih razmerah sploh možen “soft landing? Imajo CB magični vzvod? Ali pa se “hard landingu” (stagflaciji) ni mogoče izogniti?



Zniževanje inflacije in vloga centralnih bank

  • Povpraševalna inflacija zaradi pregrevanja gospodarstva:
    • Vlada zmanjša fiskalni stimulus (dvig davkov)
    • CB lahko “ohladijo” gospodarstvo z dvigom obrestne mere, omejijo kredite, zmanjšajo likvidnost bankam
    • Agregatno povpraševanje hitro upade, s tem tudi inflacijski pritiski
    • cena: kratka recesija, kratkotrajno povečanje brezposelnosti
  • Ponudbena inflacija zaradi ponudbenih šokov:
    • CB nimajo mehanizmov za odgovor na ponudbene šoke,
    • ne morejo načrpati več nafte, ustvariti dodatne ponudbe surovin in inputov, ne morejo znižati njihovih cen
    • CB imajo na voljo zgolj grobe indirektne mehanizme
    • dvig obrestne mere (“napalm metoda”)
    • cena: dolga recesija, dolgotrajno povečanje brezposelnosti

Optimalno ukrepanje ekonomskih politik za zniževanje (ponudbene) inflacije

  • Pri ponudbenih šokih imamo opravka s trdovratno inflacijo, za katero ni hitrih zdravil
  • Potrebno je učinkovito sodelovanje med denarno in fiskalno politiko
  • Potreben mix ekonomskih politik:
  • Fiskalna politika:
    • s kontroliranimi cenami energentov, kompenziranjem trgovcem in spodbudami za proizvajalce hrane lahko pomembno zmanjša cenovne pritiske,
    • pogajanja s sindikati o manjši eskalaciji plač
    • s stimuliranjem javnih investicij zmanjšati tveganja za recesijo
  • Monetarna politika:
    • mora ostati akomodativna (spremljati fiskalno politiko)
    • ohraniti nakupe obveznic in s tem omogočiti financiranje deficitov in ohranjati nizke cene zadolževanja
    • v nasprotnem primeru težave pri refinanciranju nakopičenih dolgov še iz kovidne krize ter težave s solventnostjo nekaterih držav

Optimalno ukrepanje ekonomskih politik za zniževanje inflacije v pogojih vojne v Ukrajini

  • Dolgotrajnejši negativni cenovni učinki in na gospodarsko aktivnost
  • Ukrepi:
    • Okrepljen mix ekonomskih politik:
    • Fiskalna + monetarna politika
    • Prenehanje s sankcijami glede uvoza energentov, surovin in hrane iz Rusije
    • Doseči čimprejšnje premirje v Ukrajini
    • Marshallov plan za obnovo Ukrajine (tudi iz zaseženih sredstev ruskih oligarhov)
    • Ukrajini dati jasno časovnico pospešene vključitve v EU
  • Zgolj učinkovit mix ekonomskih politik in modro ukrepanje za hitro končanje vojne v Ukrajini in normalizacijo stanja v regiji lahko zaustavi stagflacijske tendence

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: