Moje včerajšnje predavanje na Finančni konferenci v Portorožu na temo zniževanja inflacije v pogojih ponudbenih šokov in vojne v Ukrajini. Ta toksična situacija postavlja centralne banke pred težko dilemo:

• zajeziti povišano inflacijo (zaradi ponudbenih šokov) z grobim indirektnim mehanizmom (dvig obrestne mere)?
• pri čemer pa dvigovanje obrestnih mer gospodarstvo lahko vodi v recesijo

Je v takšnih razmerah sploh možen “soft landing? Imajo CB magični vzvod? Ali pa se “hard landingu” (stagflaciji) ni mogoče izogniti?

Zniževanje inflacije in vloga centralnih bank

• Povpraševalna inflacija zaradi pregrevanja gospodarstva:
  • Vlada zmanjša fiskalni stimulus (dvig davkov)
  • CB lahko “ohladijo” gospodarstvo z dvigom obrestne mere, omejijo kredite, zmanjšajo likvidnost bankam
  • Agregatno povpraševanje hitro upade, s tem tudi inflacijski pritiski
  • cena: kratka recesija, kratkotrajno povečanje brezposelnosti
• Ponudbena inflacija zaradi ponudbenih šokov:
  • CB nimajo mehanizmov za odgovor na ponudbene šoke,
  • ne morejo načrpati več nafte, ustvariti dodatne ponudbe surovin in inputov, ne morejo znižati njihovih cen
  • CB imajo na voljo zgolj grobe indirektne mehanizme
  • dvig obrestne mere (“napalm metoda”)
  • cena: dolga recesija, dolgotrajno povečanje brezposelnosti

Optimalno ukrepanje ekonomskih politik za zniževanje (ponudbene) inflacije

• Pri ponudbenih šokih imamo opravka s trdovratno inflacijo, za katero ni hitrih zdravil
• Potrebno je učinkovito sodelovanje med denarno in fiskalno politiko
• Potreben mix ekonomskih politik:
• Fiskalna politika:
  • s kontroliranimi cenami energentov, kompenziranjem trgovcem in spodbudami za proizvajalce hrane lahko pomembno zmanjša cenovne pritiske,
  • pogajanja s sindikati o manjši eskalaciji plač
  • s stimuliranjem javnih investicij zmanjšati tveganja za recesijo
• Monetarna politika:
  • mora ostati akomodativna (spremljati fiskalno politiko)
  • ohraniti nakupe obveznic in s tem omogočiti financiranje deficitov in ohranjati nizke cene zadolževanja
  • v nasprotnem primeru težave pri refinanciranju nakopičenih dolgov še iz kovidne krize ter težave s solventnostjo nekaterih držav

Optimalno ukrepanje ekonomskih politik za zniževanje inflacije v pogojih vojne v Ukrajini

• Dolgotrajnejši negativni cenovni učinki in na gospodarsko aktivnost
• Ukrepi:
  • Okrepljen mix ekonomskih politik:
  • Fiskalna + monetarna politika
  • Prenehanje s sankcijami glede uvoza energentov, surovin in hrane iz Rusije
  • Doseči čimprejšnje premirje v Ukrajini
  • Marshallov plan za obnovo Ukrajine (tudi iz zaseženih sredstev ruskih oligarhov)
  • Ukrajini dati jasno časovnico pospešene vključitve v EU
• Zgolj učinkovit mix ekonomskih politik in modro ukrepanje za hitro končanje vojne v Ukrajini in normalizacijo stanja v regiji lahko zaustavi stagflacijske tendence