Kako se izogniti stagflaciji: Dileme ekonomskih politik

Visoka rast cen inputov, energentov in hrane, ki jih je še dodatno spodbudila vojna v Ukrajini, postavlja centralne banke pred težko dilemo. Na eni strani centralne banke želijo zajeziti povišano inflacijo (zaradi ponudbenih šokov) z bolj bolj omejujočo denarno politiko, hkrati pa dvigovanje obrestnih mer gospodarstvo neposredno vodi v recesijo. Centralne banke lahko torej zapeljejo gospodarstva v stagflacijo, česar si vsi najmanj želijo. Potrebno je učinkovito sodelovanje med denarno in fiskalno politiko, pri čemer lahko slednja s kontroliranimi cenami energentov, kompenziranjem trgovcem in spodbudami za proizvajalce hrane pomembno zmanjša cenovne pritiske, s stimuliranjem javnih investicij pa zmanjša tveganja za recesijo. Vendar pa mora zaradi tega ostati monetarna politika akomodativna in ohraniti odkupe obveznic. V nasprotnem primeru bo prišlo do močnejšega dviga cen zadolževanja za države, kar bo povzročilo težave pri refinanciranju nakopičenih dolgov še iz kovidne krize ter spravilo nekatere države pred tveganje bankrota.

Potrebna je pametna kombinacija ekonomskih politik, da se izognemo boleči stagflaciji iz konca 1970. in začetka 1980. let.

Več naslednji teden na finančni konferenci v Portorožu.

One response

  1. Vse lepo in prav. Nasveti so na mestu, vendar…

    Obseg trenutnih motenj na surovinskih in finančnih trgih je tak, da se recesije (depresije) ne bo dalo preprečiti, kvečjemu (v majhni meri) omiliti. Inflacija je realno že zdaj nad 20%, glavni val pa šele prihaja.

    Ne vem, če se akademiki zavedate kakšne motnje se dogajajo v oskrbovalnih verigah. “Just in time” (brez povečanih varnostnih zalog) je v tem trenutku samomorilska strategija.

    Z vsakim dnem te nove globalne vojne (Ukrajina je tu samo lokalno bojišče) se situacija samo še poslabšuje. Pa smo komaj na začetku….

%d bloggers like this: