Apart from inflation and war, what grips current economic thought is the apparent failure of what mainstream economics likes to call ‘globalisation’. What mainstream economics means by globalisation is the expansion of trade and capital flows freely across borders. In 2000, the IMF identified four basic aspects of globalisation: trade and transactions, capital and investmentmovements,migrationand movement of people, and the dissemination of knowledge. All these components apparently took off from the early 1980s as part of the ‘neoliberal’ reversal of previous national macro-management policies adopted by governments in the environment of the Bretton Woods world economic order (ie US hegemony). Then the call was to break down tariff barriers, quotas and other trade restrictions and allow the multi-nationals to trade ‘freely’ and to switch their investments abroad to cheap labour areas to boost profitability. This would lead to global expansion and harmonious development of the productive…
View original post 1,880 more words
Končala se je, v taki obliki kot je bila začeta. Prvotni namen je bil jasen, izkoristiti poceni delovno silo po svetu in povečati profite v najbolj razvitih kapitalističnih okoljih. Kar je seveda močno poenostavljen pogled, čeprav je bil po mojem videnju eden najbolj pomembnih motivov globalizacije. V tej globalizaciji ni bilo nič vzajemnega, obojestranskih koristi. Bilo je zgolj brutalno izkoriščanje delavcev ter izkoriščanje tudi otroške delovne sile, ki je delala za 1 $ na dan. Ko so se sužnji osamosvojili, so padli profiti v izvornih državah globalizacije, kar lepo kaže graf v članku. Bumerang, ki je priletel v glavo tistemu, ki ga je vrgel, boli. Ko je zahodna hegemonija spoznala, da se je globalizacija izpela, je poskušala ohraniti svoj položaj z vojaško silo, z neposrednimi vojnimi intervencijami in predvsem z izkoriščanjem lokalnih trenj in vzpodbujanjem lokalnih vojn, iz katerih vlečejo profite. To pa je hoja po robu, ki se ne bo dobro končala. To je drvenje v slepo ulico z vedno večjo hitrostjo, na koncu ulice pa je zelo verjetno zid.
Časa za streznitev zmanjkuje, vendar mesije ni na vidiku. Civilizacija je zašla v hude težave in verjetno je vsakomur jasno, da tako ne bo šlo več naprej in potrebujemo dejanske spremembe in ne zgolj nekaj kozmetičnih popravkov. Problemov ne moremo rešiti z enakim načinom razmišljanja, ki je te probleme povzročil (Albert Einstein).
Všeč mi jeVšeč mi je