Zapreti ali ne zapreti: Čas za strikten pogoj T

Podobno kot v ostalih evropskih državah, so tudi pri nas okužbe s Covid na rekordnih ravneh, višje kot lani. To seveda ne pomeni, da cepiva niso učinkovita, pač pa da imamo opravka z bistveno bolj kužno delta varianto in da so hkrati za razliko od lani vse države bolj odprte (vrtci, šole, storitvene dejavnosti, javno življenje), kot da epidemije ni. Bistveno več je stikov, ker ni socialnega distanciranja, zato je posledično tudi več okužb. Evropske države so poskušale prenašanje virusa omejiti s pogojem PCT. Problem pri tem pa je dvojen. Prvič, da pogoj PCT ne zmanjšuje števila stikov, zato lahko tudi asimptomatski prebolevniki, cepljeni in testirani prenašajo okužbo. In drugič, skorajda vse države, vključno z Nemčijo in Avstrijo (ki ju pobližje spremljam), pogoj PCT dokaj površno izvajajo, pri nas pa je to parodija, hkrati prihaja do zlorab glede potrdil itd.

Zato smo danes spet pred dilemo: zapreti ali ne zapreti. Pred dilemo, kako omejiti število stikov. Vendar je situacija danes, kljub višjim številkam okužb nekoliko drugačna. Prvič, glede na lansko jesen in zimo imamo več izkušenj. Vemo, da vrtcev in šol ni smiselno zapirati, vemo, da policijska ura ne deluje, vemo, da so maske na prostem nesmiselne, v zaprtih prostorih pa nujne, vemo, da so najbolj pomembni samozaščitni ukrepi (samoomejevanje stikov, striktno upoštevanje zaščitnih ukrepov itd.), vemo, da je ključno dobro prezračevanje zaprtih prostorov itd. In drugič, imamo cepiva, ki pomembno zmanjšujejo tveganje težjega poteka okužbe in potrebe po hospitalizaciji. Kljub temu pa dramatična razširitev okužb lahko v določenem trenutku privede do zloma bolnišničnih kapacitet ter hkrati zaradi ukinitve ostalih (“nenujnih”) zdravstvenih dejavnosti do nepopravljivih dolgoročnih posledic za javno zdravje.

Menim, da v tej situaciji splošno zapiranje javnega življenja ni smiselno. Potrebno je najti optimalno rešitev glede na situacijo in robne pogoje. V situaciji, ko se dobra tretjina starejših od 18 let ne želi cepiti in ko vlada ni sposobna zagotoviti zakonskega okvira za cepljenje vsaj zaposlenih v javnem sektorju in kritični infrastrukturi in v situaciji, ko tudi cepljeni lahko (vsaj v polovični meri) prenašajo okužbe, postaja preverjanje pogoja C (cepljenje) manj relevantno. Iz vidika omejevanja možnosti prenašanja okužb postaja bolj relevanten pogoj T (pogosto testiranje) in na smiseln način omejiti število stikov. Smiselni so naslednji ukrepi:

  1. Okrepiti pozitivno komunikacijo glede potrebnosti samoomejevanja pri stikih in glede upoštevanja vseh zaščitnih ukrepov,
  2. Uvede se strikten pogoj T (testiranje) za vse zaposlene, šolarje in za vse obiskovalce javnih prireditev, trgovin in restavracij, ne glede na status P in C,
  3. Obveza testiranja za zaposlene je trikrat na teden (test ne sme biti starejši od 72 ur),
  4. Striktno preverjanje pogoja T na vseh zaprtih javnih mestih in ustanovah, trgovinah, barih in restavracijah,
  5. Hitro in PCR testiranje je zastonj, šolarji dobijo na mesec 15 setov za hitro testiranje,
  6. Začasno (za čas razglašene epidemije) se omeji število udeležencev vseh javnih dogodkov na največ 50 (ob upoštevanju pogoja T in vseh zaščitnih ukrepov),
  7. Odreditev dela od doma povsod, kjer je to možno,
  8. Pospešitev cepljenja (uvedba mobilnih cepilnih enot, ki sistematično cepijo po krajih in zaselkih; cepljenje s tretjim odmerkom se omogoči vsem).

Zgornje se zdi ključno za obrnitev krivulje epidemije navzdol (brez da bi zapirali javno življenje) in da se sprosti pritisk na zdravstvo ter omeji dolgoročne posledice na javno zdravje. Če nam to ne uspe, se splošnemu zaprtju ne bomo mogli izogniti. Pri čemer se je treba zavedati, da se je lansko začasno 2-tedensko splošno zaprtje javnega življenja sprevrglo v 4-mesečno nočno moro s policijsko uro.

16 responses

  1. Ccepivo po nekaterih študijah za 8x zmanjša verjetnost za simptomatsko okužbo in za 24x zmanjša tveganje za hospitalizacijo in smrt zaradi covida. Kar je dobra stvar, statistično to pomeni 24x manj bolnikov na intenzivi! Namesto 240 necepljenih, kolikor jih bo naslednji teden, bi jih imeli največ 24.
    Osebno se zavzemam za obvezno cepljenje z uporabo prisilnih sredstev za vsakega, ki zavrača cepljenje. To je edina pot, ki nas lahko reši.
    Rešitev je preprosta in jo imamo na dlani. Cepivo se je izkazalo tudi za varno, s tem pa so v vodo padli vsi pomisleki, ki so jih nekateri imeli ob začetku leta.
    Zakaj se odlaša z odločitvijo o obveznem cepljenju in zakaj nihče nima piguma, da to uvede resnično ne razumem.

      • V Islandiji je epidemija eksplodirala pri 89% precepljenosti, ljudi pozivajo na tretji odmerek. Podobno v Izraelu, Veliki Britaniji in drugje po svetu. Koliko odmerkov bo potrebno, da bo ljudem jasno, da cepivo ne deluje? In koliko smrti in resnih zapletov po cepljenju bo še potrebno, da bo jasno tudi, da cepivo ni varno?

        https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/u-islandu-drzavi-s-89-cijepljenih-epidemija-eksplodirala-uvode-restrikcije-zovu-ljude-po-3-dozu-15117003?fbclid=IwAR0Ug4pTigkN_SlsDuVqxlc10w6m9YybO1CZOfJl1MVyPXr8BzpyeIBDyIo

      • Proizvajacli in stroka so tudi govorili, da te cepivo več kot 90% ščiti pred okužbo. In do sedaj je vedno bilo tako, da se cepiš zato, da ne zboliš – tako se oglašujejo vsa cepiva.

        Nisem nasprotnik cepljenja, ampak dokler ne poznamo vseh stranskih učinkov, cepljenje ne sme biti obvezno, temveč prostovoljno.

        Glede na številke je jasno, da pogoja PC ne delujeta in nista dovolj (zato mi ni jasno kaj hočejo doseči Avstrijci s PC pogojem). Tudi visoko precepljena Danska je začela svariti pred sesutjem sistema čemur smo priča danes v Sloveniji. Kako to rešii ne vem, ker bi morali ljudje zaupati stroki in odločevalcem (vladalcem) – stopiti bi morali skupaj, ampak …

        Še malo se bom dotaknil stroke, ker sem že pisal, da naj bo previdna v svojih napovedih o tem, da bomo s cepivom zopet krona stvarstva in ne samo korona stvarstva.

        A se kdo spomni besed Mateje Logar 14 dni nazaj, ko je govorila o tem, kako naj se obanašamo med krompirjevimi počitnicami in da je to takšno mini zaprtje? En teden po počitnicah (če je verjeti politiku Počivalšku se PCT dosledno preverja) imamo Bergamo in izbruh številk (kar potrjuje, da PC to leto še ne bo dovolj). In danes še vedno poslušam stroko, kako obrača številke in govori o tem, da cepljenje obvaruje pred hujšim potekom in če že moraš iti na aparate, ni tako hudo kot če si necepljen. Enako kot anticepilcei – ker nekdo umre nekaj dni po cepljenju so takoj prepričani, da je cepivo krivo.

        Skratka – počakajmo do 1. marca 2022 in bomo potem gledali številke, ali drugače – “naslednjih 14 dni do 1. marca bo odločilnih”.

        Žal rešitve za zdrastveni sistem (to kao “zaprtje” je brez veze in nesmisel) nimam. Zaprtje ne pride v poštev in ne vem, če bi zadoščalo nagovarjanje nas glupih državljanov.

      • @MILAN LEŠNIK in ostali
        Hitra logična vaja (površne a dovolj natančne številke) -> 1100000 cepljenih, cca. 350000 prebolelih, cca. 250000 mlajših = 1700000 SLO državljanov. Ostane 300000 necepljenih, ki še niso preboleli.

        V bolnišnicah je 70% ljudi iz bazena cca. 300000 slovenskih državljanov. So cepiva res neučinkovita?

  2. Tale komentar, da je Islandija dokaz, da cepivo ne deluje, je bedast in ne zdrži primarne logike.

    1. Namen cepiv proti Covid je primarno ublažitev poteka bolezni in sekundarno zmanjšanje možnosti okužb. Cepimo se zato, da lahko čim bolj normalno živimo in da (dokler se epidemija nekoč ne izteče) zdravstveni sistem ne kolapsira pod pritiskom Covidnih bolnikov ter seveda da lahko zaradi tega ostale zdravstvene dejavnosti čim bolj normalno delujejo.

    2. Za razliko od lani v istem obdobju imamo tokrat javno življenje povsem odprto (vrtci, šole, univerze, delovna mesta, restavracije, bari, gledališča, koncerti, javne prireditve itd. praktično normalno delujejo), zaradi česar je letos število stikov med ljudmi nekajdesetkrat večje, kot je bilo lani v času zaprtja. Torej je tudi možnost in verjetnost širjenja okužbe letos nekajdesetkrat večja. Tudi če cepiva za polovico zmanjšajo možnost prenosa okužbe in za 90% zmanjšajo verjetnost težjega poteka bolezni (hospitalizacije), bo ob nekajdesetkrat večjem številu stikov med ljudmi prišlo do večjega števila okužb in hospitalizacij. Vendar bistveno manj kot bi sicer.

    Torej so cepiva zelo učinkovita, ker nam omogočajo praktično skoraj normalno življenje. Brez njega bi morali spet skozi nekajmesečno splošno zaprtje javnega življenja, fizično omejevanje druženja, policijske ure itd.

    Kljub cepivom pa je masa stikov med ljudmi tako veliko, da lahko še vedno trčimo na omejitve zdravstvenega sistema. Zato je smiselno:
    – cepljenje,
    – samoomejevanje stikov,
    – sprotno testiranje.

    • 1. Namen cepiva proti covidu primarno je bil preprečitev zbolevanja in s tem tudi širjenja virusa, vsaj tako so nam dvorni strokovnjaki govorili. Takšen je bil namen vseh cepiv do pojava cepiv proti covidu, v osnovi takšna je tudi bila definicija SZO za pojem cepivo. Ker pa se je izkazalo, da cepiva proti covidu ne preprečijo zbolevanja in niti širjenja virusa, je SZO dvakrat spremenila definicijo pojma cepivo, naši dvorni strokovnjaki pa so spremenili retoriko v skladu z neprijetnimi dejstvi in sicer tako, kot ste zapisali v prvem stavku pod točko 1. SZO je definicijo cepiva spremenila zato, da lahko gensko terapijo še naprej imenujejo cepivo.
      2. “Neprijetno je gledati tako strmo krivuljo in povečanje (zbolelih za covidom) je večje kot prej”, je rekla novinarjem Svandis Svavarsdottir, zdravstvena ministrica, po sestanku ministrov Islandije. Če je takšno stanje pri 89% precepljenosti, kakšna naj bi bila pametnejša razlaga glede (ne)učinkovitosti cepiva? In kolikšna precepljenost je potrebna, da situacija ne bi bila slabša kot prej? In koliko novih odmerkov?

      • Še vedno govorite, da cepiva ne delujejo, pri čemer namenoma spregledate argument, zakaj prihaja do povečanja okužb:

        Tudi če cepiva za polovico zmanjšajo možnost prenosa okužbe in za 90% zmanjšajo verjetnost težjega poteka bolezni (hospitalizacije), bo ob nekajdesetkrat večjem številu stikov med ljudmi prišlo do večjega števila okužb in hospitalizacij. Vendar bistveno manj kot bi sicer, če ne bi bilo cepiv.

    • spoštovani jpd.

      stalno ponavljate da cepiva delujejo -> da zmanjšujejo možnost prenosa okužbe.
      prosil bi za vaše mnenje, na kakšen način menite da cepiva zmanjšujejo možnost okužbe?!

      sprašujem pa zato, ker je bil na mmc že avgusta objavljen članek v katerem jasno piše da je v britanski študiji ugotovoljeno, da cepiva ne zmanjšujejo prenosa okužbe. Da cepljeni, ki se okužijo z delta različico, prenašajo podobno količino virusa kot necepljeni ljudje.

      skratka, tisti silni če-ji (če le za polovico zmanjšajo možnost prenosa…) temeljijo na neosnovanih predpostavkah.

      nedavno je bilo objavljeno tudi, da cepljeni okužijo v povprečju 1,48 ljudi, medtem ko necepljeni v povprečju okužijo manj… nekaj pod 1,3

      jaz si to razliko razlagam s tem da se necepljeni in prebolevniki testiramo, cepljeni pa so s cepljenjem dobili free pass.

  3. Obstaja še eno upanje za boljšo precepljenost, ki pa trči ob naši zakonodaji in obračunskih modelih in načinih plačevanja.
    Vse Cochrane meta analize študij (tu gre za znanstvene članke najvišje kakovosti v medicini) za čisto vse nalezljive bolezni kažejo, da lahko precepljenost splošni zdravniki dvignejo za vsaj dodatnih 20 odstotkov. To pomeni, da lahko pri rizičnih skupinah z njihovo pomočjo dosežemo 100% precepljenost ter več kot 80% precepljenost vsega prebivalstva. Rezerve so. Teoretično vsaj tako kaže. To je mehak ukrep, etičen, neboleč in pravno ni sporen.
    V resnici je prepričevanje ljudi, da se cepijo zelo podobno edukaciji pacienta s sladkorno boleznijo ali z zvišanimi maščobami v krvi o življenskem slogu. Uspehi so, metode obstajajo, terjajo pa nekaj časa in napora. In pri tem ni provizij, saj gre za storitev, ki je edukacija, ki ne potrebuje dragega materijala na katerem se služijo provizije.
    V praksi pa naletimo še na našo rigidnost računovodskih modelov storilnosti v zdravstvu in zakonodaje. Prva težava je, da prepričevanje prebivalstva zahteva svoj čas. Potrebno je vzeti si tudi 20 ali 30 minut, včasih celo iti na hišni obisk, ali pa se pogovoriti celo s svojci, da lahko človeku predstaviš vse argumente in vsa dejstva, pogosto nasprotniki oziroma negotovi ljudje imajo več pomislekov, ki terja več časa za pogovor. Tega žal ni mogoče obračunati plačniku v takšen obsegu. Če se ambulanta odloči za prepričevanje ljudi, lahko v enem mesecu pridela 10 000 evrov minusa, ker ne bo realizacije, kar potem hitro ogroža njen obstoj. Tako da tista populistična nagrada za zdravnike, ki je v najboljšem primeru 1000 evrov postane brezpredmetna, saj ambulanta ob takem minusu gre hitro lahko v stečaj.
    Tretja stvar je pa zakonodaja. Če ustaviš vse ostalo delo samo za 1 mesec, kolikor je potrebno za doseg ciljne precepljenosti, bodo vsi ostali pacienti upravičeno postali zelo jezni in nestrpni. Ta jeza se pa potem prelije v najboljšem primeru v tožbe, ki bodo seveda uspešne in finančno lahko ponovno ogrozijo obstoj dejavnosti, v najslabšem primeru pa lahko vodi v fizično nasilje do zdravnika ali sesto.
    Tako da, imamo način kako preseči Dansko precepljenost, vendar ni videti prave volje. Način ni poceni, se pa vložek hitro izplača, saj bi družba lahko ponovno živela bolj normalno.
    Torej način bi bil sledeči: Zapreti splošne ambulante za 1 mesec, urediti financiranje za ta en mesec in financiranje dejavnosti cepljenja, omogičiti jim torej, da ne propadejo oziroma jim na nek način priznati realizacijo. Ukazati osebju, naj se izkljuično ukvarja le s prepričevanjem in edukacijo o cepljenju ter urediti, da ni tožb zato ker so nekateri morali čakati na storitev, da se zaključi tisti mesec cepljenja.
    Vsekakor je zadeva lahko boleča, vendar osebja je povsod premalo in nobena nagrada tega ne more nadomestiti. Ali bomo delali eno, ali drugo. To je odločitev. Ali bomo delali enako kot do sedaj in imeli ljudi na ventilatorjih in se ukvarjali z zapiranji in testi, ali pa bomo premagali trmo in bomo profesionalce, ki znajo ljudi prepričati v zdravo vedenje, usmerili v to delo in jih nagradili.

  4. G. Damijan, vi ste namenoma spregledali argumente dveh vrhunskih znanstvenikov, ki pojasnita zakaj je situacija v državah z visoko precepljenostjo sedaj slabša kot kadarkoli prej. In zakaj bo tudi v prihodnje situacija še slabša, če bomo ponavljali iste ukrepe (cepiti, cepiti, cepiti…) in pričakovali drugačne rezultate. Naj tukaj še enkrat objavim bistvo, kar sta v intervjuju bolj natančno in z argumenti dokazovala dr. Robert Malone in dr. Geert Vanden Bosch:

    “V visoko precepljenih populacijah gre imunska selekcija v smeri sevov, ki na ovojnici nimajo S beljakovine, ali pa je ta zelo spremenjena, ker ima cepljena populacije le protitelesa proti S beljakovini. Temu strokovno rečemo, da imajo selektivni imunski odgovor. Na daljši rok (nekaj mesecev) v taki populaciji ne krožijo več virusi originalnega Wuhan seva, ampak samo še bolj nalezljivi sevi, ker so le-ti edini, ki so preživeli prehod skozi gostiteljske celice in se izločili v okolje. Saj veste, močni in prilagodljivi v naravi preživijo.

    Nasprotno ima necepljena populacija zelo neselektiven imunski odgovor in s tem veliko diverziteto imunskega odgovora. Ta del populacije ima že sam po sebi veliko pestrost: to so prebolevniki z dolgoročno imunostjo, osebe, ki še niso prebolele kovida-19 in osebe z naravno imunostjo (predvsem otroci in mladostniki). Njihov imunski odziv je popolnoma drugačen; njihov imunski sistem se odzove s tvorbo protiteles, ki prepoznajo zelo različne antigene (tujke) na površini virusov. V tem primeru je selekcijski pritisk za tvorbo novih sevov bistveno manjši in v taki populaciji se ohranja tudi originalni Wuhan sev.

    Torej, če je cepljenih ljudi v populaciji malo (ki omogočajo nastanek bolj nalezljivih sevov), ni večjega problema. Če pa je cepljenih ljudi veliko, nastane velik problem, ker zaradi množičnega cepljenja postanejo bolj nalezljivi sevi prevladujoči. Ti sevi so se sposobni v celicah cepljenih oseb bolj razmnoževati, saj se ne srečajo s pravim imunskim odzivom. Zato imajo cepljene osebe bistveno večjo virusno bremenitev kot necepljene. To dejstvo nas popelje do naslednje tragične posledice:
    cepljene osebe postanejo superprenašalci

    Zaradi večje virusne obremenitve pri cepljenih osebah (več virusov se je uspelo razmnožiti v telesu in tudi zapustiti telo) je v populaciji veliko večje število virusov, ki krožijo. S tem se poveča verjetnost, da bodo prišli v stik z osebami, ki so dovzetne za infekcijo. Zaradi prepričanja, da so cepljene osebe zaščitene pred infekcijo (kar proizvajalci cepiv nikoli niso trdili!), se je večina držav odločila, da bodo zaščitne ukrepe močno opustile in cepljeni nimajo praktično nobenih družbenih omejitev več. Cepljeni imajo tako lažni občutek varnosti in postajajo vedno bolj neprevidni pri stiku z drugimi, tudi ranljivimi. Tako prenašajo bolj nalezljive seve na neimune posameznike (necepljene in cepljene). Izbruhi bolezni so zato pogostejši, kar pomeni v poprečju večja incidenca kovida-19. Četrti val je povzročila neznanstvena in napačna zdravstvena politika!”

    • Zato ker tudi asimptomatski lahko prenašajo okužbe (ne da bi to vedeli).
      Jaz se pred vsakim predavanjem testiram, kljub temu, da sem polno cepljen.

%d bloggers like this: