Odvetnik in pisec Dino Bauk je pred dvema dnevoma objavil izjemno zanimivo razpravo o tem, zakaj posamezniki v primeru nalezljivih bolezni ne morejo imeti absolutne pravice do svobodne odločitve glede (ne)cepljenja. Njihova odločitev ima namreč širše družbene posledice na javno zdravje, saj s svojo odločitvijo vplivajo na možnost širjenja nalezljivih bolezni, kar lahko povzroči škodo drugim posameznikom ter celotni družbi. Pravico posameznika do svobodne odločitve glede cepljenja je torej v luči epidemije treba tehtati glede na širše družbene posledice te odločitve. Pri tem pa so ustava in zakon o nalezljivih boleznih ter sodna praksa zelo jasni – zagotavljanje javnega zdravja ima prednost.

Spodaj je nekaj najbolj zanimivih pasusov iz Baukove razprave.

Preden se potopimo v drobovje slovenskega pravnega reda, naredimo še en ovinek v nam bolj sorodno državo, kot je Velika Britanija – na Češko. Tam je pred leti državljan Pavel Vavrička s somišljeniki na Evropsko sodišče za človekove pravice (očitno globoko pod vtisom prehoda iz kolektivističnega socialističnega družbenega reda v neoliberalno individualističnega) vložil tožbo zoper svojo državo, ker jim ta nalaga obveznost cepljenja otrok zoper nevarne nalezljive bolezni. Za opustitev te dolžnosti pa jih tudi sankcionira.

Države v odnosu do posameznikov nimajo samo negativnih obveznosti, torej vzdržati se poseganja v njihove svobode in pravice, pač pa imajo do svojih državljanov tudi pozitivne obveznosti, med katerimi je zagotavljanje zdravja zagotovo ena izmed temeljnih.

Evropsko sodišče za človekove pravice jim je letos, na vrhuncu drugega vala pandemije, tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi navedene sodbe najdemo tudi zelo pomemben pasus, v katerem evropsko sodišče pojasnjuje, da je bilo obvezno cepljenje na Češkem vzpostavljeno kot odgovor na perečo družbeno potrebo po zadostni precepljenosti prebivalstva, pri kateri se nevarne nalezljive bolezni več ne pojavljajo in ne širijo. Češka oblast je bila po ustavi zavezana doseči takšno precepljenost in s tem zagotoviti državljanom zdravo življenjsko okolje.

Evropsko sodišče je še ugotovilo, da češka država ustrezno visoke precepljenosti prebivalstva ne more zagotoviti drugače kot tako, da je cepljenje določeno kot obvezno in ne zgolj s priporočilom oziroma pozivom k prostovoljnemu cepljenju. V povzetem delu obrazložitve sodbe nas torej Evropsko sodišče opomni, da države v odnosu do posameznikov nimajo samo negativnih obveznosti, torej vzdržati se poseganja v njihove svobode in pravice, pač pa imajo do svojih državljanov tudi pozitivne obveznosti, med katerimi je zagotavljanje zdravja oziroma zdravega življenjskega okolja zagotovo ena izmed temeljnih.

Nadaljujte z branjem→

Po podatkih SURS se je BDP v drugem četrtletju 2021 na letni ravni povečal za 16.3 %. Po desezoniranih podatkih je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem 2020 višji za 15.7 %, v primerjavi s prvim četrtletjem 2021 pa za 1.9 %. Podobno rast beležijo tudi druge EU države. Vendar pa preden politiki odprejo šampanjce poglejmo, kaj ta rast pomeni glede na predkrizno leto 2019 in ali smo že prilezli iz koronske luknje.

Za pravilno medčasovno primerjavo je originalne podatke potrebno očistiti vplivov sezone in razlik v koledarju ter seveda sprememb cen. V spodnji sliki primerjam četrtletne BDP po stalnih cenah (iz 2010) ter nato primerjam, za koliko je letošnji četrtletni BDP višji kot v predkriznem letu 2019. Kot je razvidno, je bil že BDP v letošnjem prvem četrtletju (Q1) za 0.3% večji kot v Q1 2019, v drugem četrtletju (Q2) pa je za 273 mio evrov oziroma za 2.5% višji kot v Q2 2019.

Nadaljujte z branjem→