Zlati časi za globalni džihad: Kje bo naslednja Islamska država?

Ameriška ponesrečena intervencija v Afganistanu in enako ponesrečen umik odpirata dve ključni vprašanji. Prvič, ali se bodo, opogumljena z uspehom v Afganistanu, ekstremistična islamistična gibanja po svetu okrepila in zavzela tudi druge (še) sekularne države? Se še spomnite Islamske države in njihovega presenetljivo velikega uspeha na Bližnjem Vzhodu? In drugič, ali naj globalne velesile dopuščajo tak razmah ekstremizma, ki utegne destabilizirati cel svet? Če ne drugače (disrupcije v poslovanju), pa prek sprožitve tokov beguncev proti Zahodu. Si globalne velesile sploh lahko privoščijo, da se umaknejo v nevtralno držo in ne naredijo nič? Se še spomnite nujnosti intervencije proti Islamski državi pred nekaj leti?

Meni se zdi odgovor na dlani.

Through willpower, patience and cunning, a low-budget band of holy warriors has vanquished America and taken charge of a medium-sized country. To Muslims who yearn to expel infidels and overthrow secular states, it was evidence that God approves. The ripple effects could be felt far and wide. The chief risk is not that terrorists will use Afghanistan as a base from which to strike the West, as they did on September 11th 2001. Such attacks are harder now, since rich countries have better security. The danger is in poorer, weaker states, where jihadists aspire not merely to kill but also to wield power, or at least prevent the government from doing so. In places like Pakistan, Yemen, Syria, Nigeria, Mali, Somalia and Mozambique, they already control territory. In several other parts of Asia, Africa and the Middle East, they threaten to. Calamity in Kabul today means bigger refugee flows, more jihadist attacks and a greater chance that other Islamist insurgencies will prevail. That could destabilise a large number of countries, endangering both locals and the foreigners who visit or do business there.

Vir: The Economist

2 responses

  1. “Si globalne velesile sploh lahko privoščijo, da se umaknejo v nevtralno držo in ne naredijo nič? Se še spomnite nujnosti intervencije proti Islamski državi pred nekaj leti?”

    Največ kar lahko naredijo razvite države je, da naredijo NIČ. Zakaj?

    Ker je večina svetovnega terorizma samo podaljšek državnih politik. Kaj to pomeni?. Da je več kot 95% svetovnega terorizma sponzorirano, (finančno materialno, urjenje,…) s strani državnih akterjev, predvsem razvitih zahodnih držav, ki imajo v negovanju in vzpodbujanju terorizma dolgo in žal uspešno tradicijo. Praktično nič takega (z redkimi izjemami) kot je neodvisno teroristično gibanje ne obstaja.

    Kako to izgleda na primeru Islamske države?

    Tako, da je šla večino orožja iz propadle libijske džamahirije (plus zaloge iz bivših držav Varšavskega pakta) v Turčijo in Jordanijo kjer so bila (in so še) centri za usposabljanje islamistov ob zajetni (50 mrd plus – glej pred časom izjavo Quatar-skega emirja Thani-ja) finančni pomoči bogatih islamskih kraljevin. Cilj je bilo razsuti sekularne republikanske arabske države, ki so bile nosilci ideje arabskega nacionalizma tj. združitve 270 milijonov Arabcev, ki jih združuje skupna zgodovina, jezik, kultura in vera. In ničesar se zahod bolj ne boji kot velike homogene države, ki kontrolira 60% svetovnih energetskih virov…..

    Zato je bilo potrebno Arabce razdrobiti, medsebojno spreti in s spodbujanjem fevdalnih kraljevin in wahabizma zavreti vsak družben napredek, ki bi rezultiral v sodobni tehnološko in socialno napredni družbi.

    Hja, ampak zahod je “svoje”teroriste tudi bombardiral? Pa kaj? Ovce so tako ali tako za striženje, na koncu pa za zakol. Verjetno bralci tega bloga ne berejo veilko originalnih arabskih virov, ampak če bi jih, bi videli, da obstaja nešteto primerov, ko “zahodni” helikopterji rešujejo obkoljene islamiste. Ali pa ko se islamski borci zdravijo v izraelskih bolnišnicah. In če je stvar le prehuda, pride tudi ognjena podpora iz zraka. Spomnimo se napada koalicijskih letal septembra 2016 v Deir ez-Zor v Siriji na vojake Sirske republikanske garde, ki so osvobajali mesto po 3 letih blokade. Ubili so jih kakih 80, vključno s približno 15 ruskimi svetovalci. Takoj po napadu je sledil napad islamistov (“kao slučajno”). Rusi so odgovorili z napadom z manevrirnimi raketami Kalibr na povoljniško komunikacisjko središče islamske države in ubili poleg več deset islamistov še kakšnih 30 zahodnih svetovalcev (od američanov , britancev , izraelcev..) .Kaj so počeli tam?

    Kako resna pa je bila borba zahoda proti islamski državi kaže tale komentar vojaškega analitika:

    “In one of the hottest years of the conflict – 2016, the Russians had about 70 aircraft deployed for operations (46-48 at Hmeimim and 32-36 from Admiral Kuznetsov). This group was conducting approximately 70-80 combat sorties per day. Therefore, one Russian combat aircraft was involved in at least one combat sortie per day.

    At the same time, according to the Pentagon’s data, aircraft of the US-led coalition made about 19.68 combat sorties per day. Taking into account that the coalition had about 180 aircraft deployed for operations, one coalition aircraft was involved in 0.1 combat sortie per day.”

    In za konec še stavek za meditacijo. Od enega največjih strategov zahodnega sveta Henry Kissinger-ja:

    “Zgodovina odpušča marsikaj, vojne in krvave poboje. Samo nečesa ne odpušča – NAIVNOSTI.”

%d bloggers like this: