Kdo potem, če ne sosedje, plačuje za solarno »samooskrbo«?!

Tone Martinjak

V oddaji Na tretjem, je Robert Golob ponovil ničkolikokrat ponovljeno neresnično trditev, da solarne “samooskrbe” ne plačujemo sosedje. Pa poglejmo, kako je s tem v resnici.

  1. Za subvencije ob nakupu Foto Voltaičnih Elektrarn prispevamo vsi potrošniki električne energije (EE), torej vsi sosedje.
  2. Za razliko od samooskrbnikov vsi sosedje plačujemo omrežnino, in sicer premosorazmerno porabi, samooskrbniki pa samo, če se jim na koncu obračunskega obdobja ne izide.
  3. Samooskrbniki sicer plačujejo priključno moč, vendar neprimerno manj, kot je koristijo. Moč, ki jo iz omrežja dobivamo sosedje, povprečno komajda kdaj presega 1kW. Na drugi strani samooskrbniki, sredi sončnega dneva, obremenjujejo omrežje z nazivno močjo FVE, to je nekje od 4 do 11kW. Vsi naenkrat, zato je njihovo povprečje – če odštejemo 1kW, ki ga porabijo – recimo 7kW, torej 7-krat večje, in to v kontra smeri, plačujejo pa enako. Če dodamo še koničnih 9kW porabe toplotnih črpalk (TČ) – več o tem proti koncu teksta – je realna odjemna moč med -7 do +10kW, sosedje brez TČ pa imajo odjemno moč 1kW, z rezervo 3kW, za enako ceno.
  4. Na lep spomladanski prvomajski praznični dan, ko gremo vsi sosedje na Hrvaško ali na sprehod, sončni paneli pa zaradi optimalnih kotov in nizke temperature proizvajajo največ EE, samooskrbnikom zmanjka sosedov, ki bi porabili njihovo elektriko, in večidel je prek distribucijskega omrežja (DO) odteče v bližnje mesto, kjer ni kmetov in podjetnikov, ki so že pred leti zapolnili kapacitete vaškega omrežja, ali recimo v Kidričevo. Kot g. Golob, po izobrazbi doktor elektrotehnike, dobro ve, ta situacija povzroča dvosmerno obremenjevanje DO, kar povzroči nihanje napetosti v obe smeri, zato se zmogljivost DO zniža. Posledično so potrebna vse večja vlaganja. Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije od leta 2021 do 2030 predvideva dobre 4 milijarde evrov naložb. Kdo bo to plačal? Za koliko boste oziroma bodo dvignili ceno EE in omrežnine, bo 100%, kolikor imajo dražjo EE Nemci in še malo več Danci. Nič od teh podražitev samooskrbniki ne bodo občutili, torej bomo vskočili mi, sosedje.
  5. V oddaji ste omenili, da bo v petih letih rešen problem sezonskega hranjenja EE. Kot sem razumel, bodo to sintetična goriva, plinska in tekoča. Kot oba veva, je izkoristek pretvorbene verige od EE iz FVE do pogonske moči avtomobilskega motorja, ali v plinski elektrarni pridobljene EE, okrog 16%, ob uporabi gorivnih celic nekaj več. A to je zaenkrat predraga rešitev, tu se verjetno strinjava. Da bi proizvodnja sintetičnih goriv vsaj poleti tekla nemoteno, 24 ur na dan, in s tem bila vsaj za silo “rentabilna”, bomo rabili dnevne hranilnike, baterije in črpalne HE (ČHE), kar bo ceno elektrike iz FVE približno potrojilo. Skupaj s 16% to pomeni, da se bodo poletni samooskrbni viški pozimi vračali po 18-kratni ceni, plus seveda investicija in tekoči stroški proizvodnje sintetičnih goriv. O skupni ceni tako pridobljene EE ne upam niti razmišljati. Sprašujem se, kdo bo vse to plačal. Pa ja ne spet sosedje? Za samooskrbnike to seveda ni problem, oni pozimi dobijo EE brezplačno.
  6. Ker sintetičnih goriv še ni, poglejmo še varianto “hranjenja” viškov FVE preko evropskega trga EE. Poletni solarni viški imajo na trgu vse večkrat negativno ceno. V Avstraliji, kjer je penetracija obnovljivih virov energije (OVE) precej večja kot pri nas, termoelektrarne (TE) pa zeleni politiki razstreljujejo, se je lani cena EE na promptnem trgu gibala med limitiranimi -66c za viške in 9,2€ za manjke kWh. Prav ste prebrali, peka piške v pečici, bi vas pri tej ceni stala 10€. Glede na hitrost zapiranja nukleranih elektrarn (NE) in TE širom po Evropi, tudi nas čakajo podobne cene. Pa ne samo na promptnem, tudi dan v naprej dogovorjeni posli, se za viške EE občasno sklepajo globoko v minus, tudi na evropskem trgu. Vi g. Golob to seveda dobro veste, gre za vaš core business, za bralce pa tale link. Torej poleti bomo na Balkan plačevali, da bodo jemali naše viške, seveda, če ne bodo že Hrvati, z vetrnicami na Velebitu in sončnicami v Dalmaciji, presegli prenosne zmogljivosti. Pozimi bomo pa temu istemu Balkanu plačevali za umazano premogovno elektriko, zaradi tržnih mehanizmov seveda vse dražje. Priznati je treba, da trenutno viškov za sintetične pline in trg še nimamo. Dokler bomo imeli TEŠ in ko bomo zgradili savsko verigo, in bo dovolj vode, bomo lahko shajali s kakim tisočakom MW FVE. Opoldne bo TEŠ znižal moč na minimum (250MW), enako HE, eventuelni viški vode bodo pa tekli prek pregrad. Ob večji termični akumulaciji, bi svoj delež prilagajanja lahko prevzele kogeneracijske toplarne, ki bi se opoldne ugašale oziroma delovale samo, ko je potreba po EE največja. Še več, toplarne bi lahko odvzemale viške, ter jih z grelci pretvarjale v toploto. Vse to poslabšuje optimalnost delovanja elektrarn in povzroča neoptimalno rabo EE, kar  se bo prej ali slej prevalilo na ceno energije. Večji problem bo, ko bomo brez TEŠ, ostali bomo brez variabilnih 350MW in treba bo na trg, ali za 350MW voziti NEK, menda zmore, samo profiti in nagrade bodo manjši.
  7. Daleč večji problem bo pozimi, saj je treba samooskrbnikom vrniti poletne viške, oziroma nadomestiti znižano proizvodnjo FVE. Po celi EU se (zaradi visokih cen CO2 kuponov) na veliko zapira TE, v Nemčiji tudi NE, in cena EE na trgu bo šla v nebo, mi pa lepega ledenega februarskega jutra, ko sončnic seveda ne bo od nikoder, brez 2GW moči, (tudi) zaradi samooskrbnih TČ, ki bodo takrat delovale kot električni radiatorji in iz omrežja vlekle tudi po 9kW, zopet vse naenkrat (glej tukaj).

Kdo bo torej plačal enormno drago zimsko EE in stroške redukcij, da povsem realnega vseevropskega blackouta, iz katerega se lahko pobiramo tudi več kot teden dni, ne omenjam. To bomo pa plačali vsi, tu imate prav g. Golob, eni sicer z življenji ampak kaj bi to, zeleno über alles.

Za vse to boste krivi politiki (na Wikipediji piše, da ste politik), ki zavajate novinarje in ljudstvo. Posledično oboji mislijo, da gre res za samooskrbo, celo neodvisnost, in da bo 1000 MW sončnic krepko odtehtalo TEŠ. Ne, skupaj s TČ boste v parih letih, prek zaprtja TEŠ in množice TČ, skopali za krepak GW veliko, skupaj z obstoječim manjkom prek 2 GW, zimsko luknjo, ki nas bo drago stala. In vi to dobro veste.

5 responses

  1. Bravo, Tone! Tako za pogum kot tudi za jedrnato razlago.

    Za medaljo pa predlagamo tistega, ki bi to znal našim telebajskom na oblasti razložiti na način, da bi to razumeli tudi v praksi.

    Moj soimenjak je tukaj pač samo ekonomski oportunist. Sam zelo dobro ve za kaj se gre. O morali pa tukaj ne govorimo.

    Je pa v položaju ko bo iz te histerije potegnil največ.

    • Kaj ko bi probali dati za eno mašo za čimprejšnje sesutje evropskega EE sistema. Samo kdo, kako društvo energetikov?

  2. Ja, podobno so v začetku 20. stoletja, ko so avti začeli nadomeščati kočije, govorili in razpravljali, da je to konec sveta, saj svet oz. ljudje takega transporta in takih hitrosti ne morejo prenesti. 🙂
    In zdaj nam spet ne more pomagati nič drugega kot bog in sesutje. Sveta pomagavka!

  3. ..mi pa lepega ledenega februarskega jutra, ko sončnic seveda ne bo od nikoder, brez 2GW moči, (tudi) zaradi samooskrbnih TČ, ki bodo takrat delovale kot električni radiatorji in iz omrežja vlekle tudi po 9kW, zopet vse naenkrat (glej tukaj).

    No, no, dajmo malo pogledati stevilke:
    Meteorologi so naredili podatke za modelno leto – statisticni model povzet iz zadnjih 15 let (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/test_ref_year/).
    Ce pogledamo recimo za LJ in okolico, kjer zivi najvec ljudi. Povprecna februarska temperatura je 2C, minimalna cez celo leto pa -7. Ja saj je bilo leta 2018 kakih -24, ampak kje (babno polje) in koliko casa (samo ponoci, cez dan se je segrelo na -8.1 – to je za ekstremno leto in za kraj ki je znan po najnizjih temperaturah). Ce pa pogledamo povprecje za februar 2018 babno polje: -4,6C, Maribor pa recimo -0.5C. Tako da ni tako grozno kot je napisano. Mi najdes kaksen vecji kraj (babno polje ima samo 317 prebivalcev), ki ima malo vec TC, pa da se cez dan ni segrelo cez -10C ali pa -5C? Saj hisa ima tudi nek fazni zamik, in lahko cez dan malo bolj segrejes hiso, tako da cez noc, ko spimo ne rabimo toliko kuriti!

    Pa res ne vem kje in kako bo toplotna vlekla 9kW.
    Pa tudi ce ze vlece 9kW, Koliko je tako slabo izoliranih his, ki ima TC, pa koliko casa mora toliko vleci?

    Ce pogledamo srednji razred crpalk, lahko vidimo da je pri -15 COP tam okoli 2, pri -10 pa 2,5 in pri -5 je ze 3.
    https://i.imgur.com/khIoN5A.png.

    Se upas izracunati % koliko casa so take temperature (pod recimo -10) in po kaksni povrsini SLO na enkrat za zadnjih recimo 10.000 dni??

%d bloggers like this: