Hočem normalno državo

Zgodovina je kot, hm, »ženska na slabem glasu«. Največje protivladne demonstracije v zgodovini Slovenije so pokazale na to, kako pokvarljiva roba je človeška narava, sploh narava političnih voditeljev. Če smo leta 1988 množično protestirali za zaščito pravic Janeza Janše, ki se je takrat boril proti zlorabam oblasti tedanje politične kaste, smo prejšnji petek še bistveno bolj množično protestirali proti zlorabam oblasti istega Janeza Janše, ki se je povampiril kmalu po tem, ko je postal del vodstvene politične kaste.

Dogodki in protesti iz leta 1988 so bili kamenček, ki je prevesil politično tehtnico v Sloveniji. Prevesil v korist jasno artikulirane zahteve po spremembi osovraženega političnega režima. Bile so manifest slovenskega političnega preporoda, ki je v posledici privedel do tektonskih sprememb. Privedel je tako do spremembe političnega režima iz socialističnega v demokracijo, kot tudi do osamosvojitve Slovenije in njene državnosti.

Nadaljujte z branjem

Vojna za Slovenijo – spominski utrinki člana predsedstva Republike Slovenije

Dušan Plut

Vojna za samostojno  Slovenijo poleti leta 1991 je imela več obrazov, torej tudi političnega, k prepoznavanju tega osamosvojitvenega obraza želim kot aktivni  udeleženec dodati zgolj nekaj osebnih opažanj.

Na prvih neposrednih volitvah aprila 1990 je bil v drugem krogu volitev za predsednika Predsedstva Republike Slovenije izvoljen Milan Kučan. Za člane predsedstva pa smo bili med dvanajstimi kandidati neposredno izvoljeni Ciril Zlobec, Ivan Oman, Matjaž Kmecl in jaz. V razliko od volitev v takratno skupščino Republike Slovenije, kjer je večino glasov dobila volilna koalicija Demos, je bilo v predsedstvu  razmerje med »starimi« in »novimi« političnimi silami drugačno, saj sva bila s strani Demosa izvoljena Ivan Oman in jaz. Tako je takratno slovensko volilno telo na državni ravni (parlament, vlada in predsedstvo) premišljeno vzpostavilo politično ravnovesje, ki se je po mojem mnenju v dramatičnih zgodovinskih okoliščinah osamosvojitvenega procesa pokazalo kot sicer politično naporno, a izjemno pozitivno.

Nadaljujte z branjem

Bo tokrat drugače?

Spodaj je graf s pravkaršnje seminarske naloge pri Makroekonomiji 2. Kaže na Buffetov indikator dinamike borznih indeksov, kjer primerja odstopanja tekočih indeksov od historične dinamike. Po velikih odstopanjih navzgor (za 1 ali 2 standardna odklona) običajno pride do drastične “korekcije” navzdol, torej do borznih zlomov.

Buffet indicator

Vir: Bloomberg

In še vprašanje: Kaj v luči korona krize pomenijo rekordni rezultati svetovnih borz ob hkratnem naraščanju javnega dolga? Bo prišlo do borznega zloma?

Kaj menite?

Neenakost med ljudmi – Razlogi in možne spremembe (7. del)

Bine Kordež

Struktura premoženja Slovencev

Osnovne značilnosti nastanka koncentracije premoženja

V prejšnjih tekstih smo ugotavljali, da v Sloveniji približno 80 % ustvarjene dodane vrednosti predstavlja plačilo za delo in da je distribucija tega plačila relativno enakomerna. Tudi pri nas imamo sicer ozek krog ljudi (nekaj tisoč), ki po uradnih evidencah prejemajo več kot denimo 3 tisoč eur mesečno neto, a tudi če bi višja izplačila omejili ali “prepovedali”, bi to ne imelo večjega vpliva na višino ostalih plač. Ustvarjena masa dodane vrednosti pri nas omogoča približno takšen nivo prejemkov kot jih trenutno imamo. Ideje, kako bi z drugačno razporeditvijo lahko pomembneje izboljšali položaj in plače slabše plačanega prebivalstva, na žalost niso realne.

Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ustvarjene dodane vrednosti. Ob tem je potrebno dodati, da primeri v svetu kažejo, da se je vzporedno z gospodarsko rastjo spreminjala tudi struktura delitve dodane vrednosti (večji del za kapital, več za višje prejemke ožjega kroga ljudi). Zaradi tega prejemki srednjega in nižjega dohodkovnega razreda ljudi od te rasti niso imeli veliko in neenakost se je povečala. Na to moramo biti ob gospodarski rasti pozorni tudi v Sloveniji, da z ustreznimi politikami ne bi ponavljali takšnih trendov.

Nadaljujte z branjem

Neenakost med ljudmi – Razlogi in možne spremembe (6. del)

Bine Kordež

Koncentracija premoženja – objektivni trendi, pomen in možnosti omilitve trendov

Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa dejstvo, da dohodki nad zneskom tekočih, vsakodnevnih ali občasnih potreb ostajajo kot presežek in generirajo nove prihodke v prihodnosti. Seveda ima nekdo z visokimi dohodki tudi višje tekoče izdatke, a presežki vseeno rastejo še hitreje in povečujejo premoženje, kar se odraža v koncentraciji bogastva.

Ljudje z nižjimi, srednjimi in tudi nekaj višjimi dohodki le-te večinoma porabijo za tekoče potrebe in kakega pomembnega presežka ne ustvarjajo. Nekdo, ki pa pride do večjega premoženja, pa se mu bo to (praviloma) povečevalo še z dohodki od tega premoženja in ustvarjalo vse večje razlike med ljudmi. Ker gre tukaj za eksponentno rast, so danes razlike bistveno večje kot nekdaj, v bodoče pa bodo še večje (v svetu in tudi pri nas) – razen če pride do revolucije, do spremembe svetovnega reda in vzpostavitve novih razmerij, kot smo bili priče v zgodovini, vključno z vsemi negativnimi posledicami takih dogodkov.

Nadaljujte z branjem