Pri vseh ukrepih, ki jih glede ukrepanja proti epidemiji sprejemajo vlade, je pomembno predvsem dvoje: prvič, da so utemeljeni na dejanskem stanju (podprti s podatki) in drugič, da so sorazmerni. Glede ponovnega zaprtja države, ki ga je prejšnji teden vladi predlagala svetovalna skupina, se je v javnosti porajal dvom v oboje. Moj osebni dvom je bil, ali so predlogi res utemeljeni na podatkih in zakaj se je na koncu vlada odločila zgolj za delni lockdown (zaprtje vrtcev in šol ter nekaterih storitvenih dejavnosti). Zato sem šel preverit podatke, ki so na voljo (NIJZ in Sledilnik). Predvsem me je zanimalo, v katerih segmentih prebivalstva se epidemija v tretjem valu najbolj širi in ali so vzgojno-izobraževalne inštitucije (v nadaljevanju “šole”) morebitno žarišče okužb.

Kot prikazuje prva slika spodaj, se je v prejšnjih treh tednih (do začetka tega tedna, podatki so do 1.4.) pojavnost okužb v vrtcih in šolah res razmahnila. Skupno število okužb je resda relativno majhno (v povprečju okrog 120 na dan, le ob ponedeljkih so cifre zaradi večjega testiranja višje).

Naslednja slika kaže 7-dnevne trende okužb med zaposlenimi v vrtcih in šolah ter “varovanci” (v vrtcih in šolah). Seveda tudi ta slika kaže pospešitev trenda, nasploh po 8. marcu, med zaposlenimi in varovanci. Kot zanimivost pa velja omeniti, da medtem ko se je v začetku leta glavnina okužb v tem segmentu populacije nahajala predvsem med zaposlenimi v vrtcih in šolah, se je po začetku marca preselila med varovance. Trend okužb med zaposlenimi že dva tedna in pol zaostaja za trendom okužb med varovanci. To je lahko tudi posledica množičnega cepljenja med zaposlenim pedagoškim osebjem. Kljub temu pa je porast okužb med varovanci lahko problematičen, ker lahko služijo kot prenašalci okužbe.

Ta teden (do četrtka) sicer kaže na umiritev trenda okužb v obeh skupinah, seveda pa je prezgodaj na podlagi tega delati kakšne sklepe, pač pa bo treba počakati dva tedna, da se podatki stabilizirajo.

Na podlagi podatkov NIJZ sem preveril še starostno strukturo okužb. V prvi sliki spodaj prikazujem podatke po starostnih skupinah od začetka leta naprej. In sicer sem podatke agregiral na tedensko raven (ponedeljek – nedelja) in preračunal v deleže glede na skupno število okužb. Za lažje “branje” je uporabljena barvna lestvica, ki z intenzivnostjo pojavnosti okužb narašča od zelene prek rumene do rdeče. Kot kaže slika, se je glede na sklepni del drugega vala (januar-polovica februarja) spremenila starostna struktura okuženih. Predvsem se je zmanjšal delež okužb med starejšimi od 55 let, nasploh pa med tistimi nad 75 let. Slednje gre na račun cepljenja ter seveda tudi tega, da je na žalost virus svoj davek v DSO-jih že pobral (okrog 2 tisoč mrtvih oziroma polovica vseh umrlih s Covid). Drugi očiten trend v podatkih pa je, da je precej porasel delež okužb med mladimi, najbolj v osnovnošolski skupini 5-14 let, katere delež se je iz manj kot 2% povečal na 10%.

Za še lažje razumevanje in sklepanje sem zgornje podatke agregiral v zgolj tri starostne skupine: 0-24, 25-64 in 65+ let. Kot lahko vidimo, se je delež okužb v skupini 65+ let iz 19% na začetku leta do danes prepolovil na zgolj 10%. Prav tako se je zmanjšal delež okužb v starostni skupini delovno aktivnega prebivalstva (25-64 let), ki sicer predstavlja več kot dve tretjini vseh okužb – in sicer iz dobrih 70% na okrog 65-66%. Na drugi strani pa se je več kot podvojil delež okužb v mladi populaciji (do 24 let), in sicer iz 10% na skoraj eno četrtino.

Sklep

Če torej iz perspektive teh podatkov pogledamo na vladni ukrep delnega lockdowna, težko rečemo, da zaprtje šol iz epidemiološkega vidika ni upravičeno. Med mladimi se je okužba res močno razširila. Predvsem v skupini osnovnošolskih otrok (5-14 let), medtem ko je med mački v vrtcih dokaj majhna (tukaj bi veljalo razmisliti ali je zaprtje res potrebno). Če so otroci res v funkciji prenašalca okužb (sploh, ker večinoma ne razvijejo simptomov), je 11-dnevno zaprtje šol v času velikonočnih praznikov najbrž smiseln ukrep. Ob koncu tega zaprtja pa bi veljalo pogledati podrobnejše podatke glede okužb po regijah ter uveljaviti ukrepe morebitnega začasnega zaprtja šol le za problematične regije oziroma mesta.

V vmesnem času pa je seveda treba pospešiti dinamiko cepljenja, pri čemer velja slediti nasvetu, ki ga je danes v Delu zapisal imunolog Alojz Ihan: “Trenutno je treba opustiti vse načrte in strategije cepljenja razen tiste osnovne, po kateri je treba čim prej precepiti vse starejše, vsaj tiste nad 60 let.“. Druga maksima pa bi morala biti, da je treba preiti na strategijo cepljenja s prvim odmerkom (kjer cepivo to omogoča) in s tem hitreje precepiti čim večji delež prebivalstva z vsaj enim odmerkom.