Ravnajmo odgovorno in si pomagajmo

Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani,

Epidemija Covid-19 se pred našimi očmi iz dneva v dan vse bolj razvnema.

Bolezen, ki lahko hudo prizadene mnoge ljudi in ponovno ohromi našo družbo, ne izbira žrtev. Vsi smo ogroženi in vsi dolžni v kar največji meri poskrbeti za našo varnost, varnost naših najbližjih, delavcev v zdravstvenih in socialnih ustanovah, za varnost vseh.

Kot prvopodpisani pobudnik Koalicije ustavnega loka pozivam in prosim vse, da dosledno in ob vsaki priložnosti upoštevajo nujne zaščitne ukrepe glede uporabe mask, higiene rok in varne razdalje.

Če imamo vsi enako dolžnost, pa ima vlada največjo odgovornost, da so predpisani ukrepi strokovno neoporečni in praktično domišljeni. Vlada mora narediti vse, da urgentno okrepi kapacitete za bolnike s Covid in poveča sredstva za sanacijo razmer v zdravstvu, nastalih zaradi epidemije, ter začne reševati akutne probleme državljanov. Svoje državljane morajo predstavniki vlade naslavljati spoštljivo, solidarno in sočutno, kot zrele osebnosti, brez oblastniških žuganj, krivičnih posploševanj in neutemeljenih obtoževanj.

Ravnajmo odgovorno in si pomagajmo.

Jože P. Damijan

Prioritete in operativna sposobnost nemške in slovenske vlade: Primer boja proti pandemiji

Jasmina Držanič

V Nemčiji so v 6 mesecih: pripravili 8.500 dodatnih postelj za bolniščnično oskrbo bolnikov s covid-19. Ker ima Nemčija 83 milijonov prebivalcev, to pomeni, da so predvideli, da bo bolnišnično oskrbo zaradi pandemije  dodatno potreboval še vsak deset tisoči prebivalec.

Če bi imeli v Sloveniji dovolj postelj in osebja (pa ta hipoteza verjetno ni dobra), bi za smiselno enak dodatni učinek kot v Nemčiji, morali predpostaviti, da bo verjetno še vsak dodatni deset tisoči prebivalec potreboval bolnišnično nego zaradi covid-19, kar za Slovenijo pomeni dodatnih 200 »covid« postelj.

To seveda niso samo postelje, to pomeni tudi dodatne zdravnike in negovalno osebje. No, in teh dodatnih postelj ni. Tudi ni osebja, ki bi delalo s temi dodatnimi bolniki. In če ni dodatnih postelj, se jemljejo tam, kjer pač so in posledično ljudje z drugimi zdravstvenimi težavami ne morejo priti do oskrbe, ki jim pripada.

Nadaljujte z branjem

Nova normalnost: Koordinacija razumne fiskalne in monetarne politike

Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora ECB, je imela danes zjutraj vrhunski govor glede “novega partnerstva” ali (ker tega zaradi neodvisnosti centralnih bank formalno ne sme biti) “komplementarnosti” med monetarno in fiskalno politiko. Super je slišati, da se je po dobrem desetletju vrnil razum v naše kraje in, zanimivo, da o nujnosti bolj aktivne fiskalne politike v času nizke rasti, inflacije in ničelnih obrestnih mer to pridigajo iz najbolj konzervativne ustanove na svetu, ne pa politiki.

Cel govor je spodaj, tukaj pa le nekaj ključnih poudarkov:

  • fiskalna in monetarna politika nista alternativi, pač pa nujno delujeta usklajeno (kar je sicer osnova makroekonomskih učbenikov),
  • nizke obrestne mere dajejo večji poudarek fiskalni in strukturnim politikam, ker povečujejo gospodarsko rast in s tem vodijo k željenemu inflacijskemu cilju,
  • za spodbujanje rasti in naložb so potrebne vedno nižje obrestne mere. Sedanje obrestne mere so še previsoke. Po oceni ECB bi morala biti realna obrestna mera v evroobmočju negativna, da bi omogočila željen vpliv monetarne politike na dvig cen navzgor,
  • nižje obrestne mere do sedaj niso povzročile, da bi se vlade bolj zadolževale,
  • v času večje negotovosti zasebne naložbe kljub zelo ugodnim pogojem financiranja ne morejo zapolniti vrzeli, ki jo je pustila pandemija. V teh situacijah denarna politika ne more izkoristiti svojega potenciala. Zato je zdaj fiskalna ekspanzija nepogrešljiva, da se ohrani povpraševanje in ublažijo dolgoročni stroški krize,
  • danes niso časi za skrb, da bi lahko danes naraščajoči javni dolg spodkopal stabilnost cen. Nasprotno, aktivnejša uporaba fiskalnih in strukturnih politik bo v sedanjih razmerah ob pametni uporabi podpirala stabilnost cen in spodbujala neodvisnost centralne banke,
  • ja, vlade se bodo morale v določenem trenutku zavezati, da si bodo “povrnile fiskalni prostor” (zmanjšale javni dolg). Vendar šele, ko se gospodarstvo vrne na pot trajne rasti.
  • to (zmanjšanje javnega dolga) pa bi morala spremljati revizija evropskega fiskalnega okvira, saj so fiskalna pravila prezapletena, težko jih je izvajati, pa še prociklična so.

Nadaljujte z branjem

Poziv k odgovornosti glede Covid: Pomislite na to, kaj vam je najpomembnejše

Pridružujem se pozivu nemške kanclerke Angele Merkel vsem, predvsem pa mladim glede odgovornega obnašanja. V dani situaciji je treba pomisliti na to, kaj nam je najpomembnejše: zdravje naših družin in starih staršev, možnost ponovnega neoviranega dostopa do izobraževanja, priložnosti za delo, kar pa temelji na močnem gospodarstvu. Zato velja danes biti malce potrpežljiv, začasno omejiti zabave in druženja ter se držati zaščitnih ukrepov. Te (samo)omejitve so začasne in bodo tem krajše, čim bolj odgovorno se bomo obnašali.

Ne moreš drugim predlagati angažmaja, če se sam nisi pripravljen angažirati

S kolegi, uglednimi intelektualci, ki so se doslej močno angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države Slovenije, smo na štiri vodje poslanskih skupin naslovili pobudo za poenotenje in za korak naprej v skupnem delovanju opozicije. V tem je naša pobuda tudi uspela. Hkrati pa je naša pobuda presekala z mantro, da ni osebe, ki bi si upala prevzeti ta izziv.

V Sloveniji je vse preveč pripravljenosti pozivati druge k akciji in premalo pripravljenosti, da bi sami prevzeli odgovornost in se izpostavili. Ko sem s kolegi pripravljal pobudo za koalicijo ustavnega loka, smo se zavedali, da bo prvo vprašanje – kaj pa kandidat za mandatarja? In da pobuda ni resna, če nimamo odgovora na to vprašanje. Na vprašanje: ste se pripravljeni angažirati tudi osebno? Prav nič se nisem ponujal, kot dokazuje tekst naše pobude, le odgovoril sem na vprašanje, ko je bilo postavljeno.

Ja, pripravljen sem se izpostaviti tudi sam, če s tem pripomorem k preseganju malenkostnih delitev iz preteklosti, in s tem k zaščiti ustavne ureditve te države, zaščiti ljudi pred epidemijo, h gospodarskemu okrevanju in večji blaginji za vse.

Nadaljujte z branjem

Hvala za podporo, in ostanite še naprej z nami

Hvala vsem za nešteto izrazov podpore, ki sem jih dobil (ki smo jih dobili) včeraj. V vaših odzivih se čuti ta silna energija in želja po spremembah, želja po normalizaciji države. Skupaj, in samo skupaj, lahko premagamo to epidemijo. Samo skupaj lahko to našo domovino spet normaliziramo. Zdravstveno, politično, človeško, socialno in gospodarsko.

Samo skupaj lahko to dosežemo. Odgovorno vsak pri sebi, odgovorno na ravni države in eden za drugega.

Koalicija ustavnega loka

S skupino državljanov in državljank, ki so se že doslej angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države Slovenije, sem na vodje štirih opozicijskih strank naslovil iniciativo za ustanovitev koalicije ustavnega loka.

Vodje opozicijskih strank so se s pobudo strinjale, zato smo na torkovem sestanku že pričeli vsebinske pogovore v tej smeri. Pobuda je zdaj na strani opozicijskih strank, katerih vodje bodo javnost nagovorili na novinarski konferenci danes, v sredo, 7. oktobra, ob 15h.

Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?

Bine Kordež

Ena najbolj pogostih debat bo vedno o “poštenem in pravičnem” nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost in pravičnost razlaga vsak po svoje, redko kdo meni, da je pravično nagrajen glede na druge (premalo!), obdavčen pa tudi preveč. Če se spustimo na nivo posameznih primerov lahko hitro zaidemo na področje populizma, zagovarjanja ene ali druge rešitve, zaradi česar je ob teh razpravah dobrodošlo pogledati malo širšo sliko in včasih pa tudi kakšne konkretne podatke razmer v državi na tem področju (ne mislim na podatke o tako ali drugače prizadetem posamezniku, ki so sicer pogosto upravičen razlog za razburjenje in kritiziranje).

Nadaljujte z branjem