Poraba električne energije (EE) v gospodarskih subjektih je dokaj dober indikator dinamike gospodarske aktivnosti. Kot lahko vidite v spodnji sliki, dinamiki porabe EE tesno sledita dinamika prodaje industrijskih izdelkov in dinamika prodaje storitev. S to razliko, da je upad industrijske in storitvene dejavnosti še nekoliko večji od upada gospodarske porabe EE. Denimo v aprilu je bila gospodarska poraba EE za 24.5% nižja kot v aprilu 2019, industrijska in storitvena prodana realizacija pa za več kot 30%. Glede na to, da je bila gospodarska poraba EE maja letos za skoraj 18% nižja kot maja lani, junija pa je nižja za okrog 15%, lahko pričakujemo upad industrijske in storitvene dinamike v maju za okrog 22%, junija pa za okrog 17% (glede na isti mesec lani).

(Razlika med obema številkama gre v glavnem na račun tega, da poraba EE izkazuje obseg fizične proizvodnje v posameznem mesecu, medtem ko se podatka za obseg industrije in storitev nanašata na prodan obseg industrijskih proizvodov in storitev. Razlika gre v zaloge oziroma kasnejšo realizacijo)

Vir podatkov: SODO in SURS; lastne projekcije (prekinjene črte).

Gre za dramatično velike številke. Če namreč seštejemo gospodarsko dinamiko v drugem četrtletju (od aprila do konca junija), znaša upad gospodarske porabe EE v drugem četrtletju glede na isto četrtletje lani 19%, upad industrijske in storitvene prodaje pa dobrih 23%! Drugače povedano, to pomeni upad BDP v drugem četrtletju za okrog 20%! (Razlika med obema je povečanje zalog, ki sicer povečujejo obseg BDP)

Vir podatkov: SODO in SURS; lastne projekcije.

Če smo optimistični in predvidimo, da se bo gospodarska aktivnost do konca decembra letos postopno vrnila na lansko raven, bi zaradi velikega upada gospodarske aktivnosti predvsem v drugem in tretjem četrtletju to pomenilo upad BDP na letni ravni med 9% in 10.5%! To so številke, ki so primerljive samo z leti zgodnje tranzicije, ko je BDP med leti 1991 in 1994 kumulativno upadel za okrog 20%.

Morda zvenim že tečno, vendar te dramatične številke terjajo hitro ukrepanje vlade glede spodbujanja trošenja gospodinjstev in javnih investicij. Brez hitrega ukrepanja bodo podjetja začela množično odpuščati viške zaposlenih (in to ne glede na ukrepe glede plačila nadomestil za zaposlene na čakanju ali financiranja skrajšanega delovnega časa).

Situacija je izjemno resna in vlada bi se namesto kulturnega in ideološkega boja morala fokusirati predvsem na protikrizno ukrepanje.