Komunizem v glavah oziroma koga rajca vojaška ikonografija?

Zgolj tistega, ki je mentalno ostal v času komunizma. Nekdo lahko spravi vojsko iz Slovenije (“pošlje domov” armado JLA in ukine obvezno služenje vojaške obveznosti), izjemno težko pa vojsko spraviš ven iz njegove glave. To je bila moja prva refleksija na akcijo vojaškega preleta Slovenije ob razglasitvi konca epidemije, s katero naj bi se, pazite (!):

…simbolično zahvalili zdravstvenim delavcem, pripadnikom civilne zaščite in vsem, ki so bili oziroma so še vedno vključeni v sistem zaščite in reševanja, ter vsem, ki so med epidemijo zagotavljali delovanje vseh osnovnih sistemov v državi. (Delo)

Pazite, to ni hec. Niti smešno ni. Je le “bolano”. Kaj se ti mora dogajati v glavi, da se spomniš, da bi se zdravniškemu osebju (za res izjemne napore v času epidemije) zahvalil tako, da čez nebo pošlješ floto vojaških letal? In to dvakrat. Namesto, da bi zanje, za pripadnike civilne zaščite in osebje v domovih za starostnike priredil sprejem, se jim zahvalil za izjemne napore in na koncu dodal kot simbolično gesto, da jim bo vlada izplačala 100-odstotni, neobdavčen dodatek k plači za vsak mesec dela v izrednih razmerah.

Ampak ne, nekemu tipu, ki je mentalno ostal v času komunizma, se zdi, da se bo zdravstveno osebje počutilo najbolj počaščeno, če bodo lahko gledali prelete vojaških letal. In da bo ljudstvo najlepše proslavilo konec epidemije z veličastno vojaško parado, kjer bodo protestnike na kolesih v petek ob isti uri pred parlamentom zamenjali tanki, samohodke, minometi in vojaki z odprtimi bajoneti. To je res bolano. Tako sem mislil leta 1985, ko sem protestiral proti vojaški paradi nekdanje jugoslovanske vojske, in enako mislim 35 let kasneje. “Izkušnje kažejo, da bolj ko je narod kulturno in gospodarsko zaostal, večje manifestacije prireja.“(Janez Janša, 1985, *)

Vojaška ikonografija spada v komunizem, v Severno Korejo, in v države z voditelji, ki so mentalno ostali v komunizmu (denimo v Rusijo). V sodobno Slovenijo pač ne spada!

Zdaj pa se dajmo zresniti! Konec epidemije je treba trenutku primerno in dostojno zaznamovati, in sicer:

  1. Razglasiti dan žalovanja za umrlimi v domovih za ostarele (ki so umrli v večjem številu tudi zaradi zavestne odločitve nekaterih, da se jim ne ponudi bolj ustrezna zdravstvena oskrba v bolnišnicah),
  2. Za zdravniško osebje, za osebje v domovih za starostnike in oslabele ter za pripadnike civilne zaščite in drugo osebje v javnih službah (od policije do konzularnih služb) je potrebno pripraviti sprejem, kjer se jim bodo predsedniki vlade, države, Državnega zbora in Državnega sveta zahvalili za izjemne napore v času epidemije,
  3. Vsem tem posameznikom mora predsednik vlade povedati, da izjemnih naporov času epidemije sicer ni mogoče ovrednotiti z denarjem, pa vendar jim bo vlada v imenu vseh državljanov Slovenije kot simbolično gesto izplačala 100-odstotni, neobdavčen dodatek k plači za vsak mesec dela v izrednih razmerah.

To bi bilo dostojno zaznamovanje konca epidemije in zahvala vsem, ki so v času epidemije skrbeli za vse, ki so potrevovali pomoč in ki so zagotavljali delovanje vseh osnovnih sistemov v državi.

_____________

* Proti vojaški paradi je leta 1985 z ostrim zapisom v Mladini protestiral tudi sedanji predsednik vlade Janez Janša. In z večino zapisanega sem se tako takrat kot se tudi danes strinjam:

… Obletnica osvoboditve je prav gotovo praznik, ki ga na tak ali drugačen način praznuje vsak narod in vsaka država. Izkušnje kažejo, da bolj ko je narod kulturno in gospodarsko zaostal, večje manifestacije prireja. S tem seveda ni rečeno, da smo proti proslavljanju obletnice osvoboditve. Gre za vprašanje načina in oblike proslavljanja.

Obletnica osvoboditve, obletnica prvega dne miru tako rekoč zasluži, da se je spomnimo drugače kot pa z demonstracijo orožja, vojaške opreme in korakanjem. Vendar so mirovne demonstracije pri nas prepovedane, celo skromni zametki mirovnega gibanja so sumljivi. Pri nas je o miru zaželeno govoriti in razglabljati predvsem v zvezi s preteklostjo ali ko govorimo o miru in svobodi nasploh. Drugače pa smo obletnico osvoboditve proslavili tudi z rečmi, ki jih slavnostni govornik 9. maja prav gotovo ne bo omenjal, to pa so sodni procesi proti intelektualcem, padec standarda, milijon brezposelnih in povečanje dolgov.

… Vojaška parada ni usposabljanje za obrambo pred agresijo. Vojaška parada ni manifestacija obrambne moči družbe, ker ta moč še najmanj leži v ravnih vrstah vojaštva in modernih letalih. Vojaška parada je manifestacija vojne sile.

… Vendar je največja iluzija pričakovanje, da bo parada okrepila bratstvo in enotnost, poenotila poglede na ključna vprašanja današnjega in jutrišnjega dne ali sploh pomagala rešiti kakršenkoli resnejši problem, razen zadovoljitev ambicij posameznikov.

Vir: Delo

7 responses

  1. Spoštovani

    Da, seveda- ni ne hec ne smešno, ampak “bolano”. Pa vseeno -majhno, obrobno vprašanje: zakaj je ostanek v glavi ‘komunizem’, in ne-recimo- militarizem (in le v glavi JJ-ja, ali tudi dvajset let mlajšega Tonina?)? To bi se najbrž bolj ujemalo z JJ-jevimi ravnanji v osamosvojitveni vojni, tudi z Depalo vasjo ipd.? Ali pa sta ‘komunizem’ in ‘militarizem’ za avtorja sopomenki? “Really? Really??” (Christian Bale: “American Hustle”).
    Podpisani se ne spomni nobenega ‘komunistično-militarističnega’ ekscesa včerajšnje sorte v SR Sloveniji, sploh v času, ko je Janša lahko objavil citiran tekst. Se ga spomni avtor? Lepo prosim.

    Lahko noč in srečno
    Igor Vidmar

  2. V Sloveniji res ne. Toda JJ se je hodil s svojo četico klanjat v Jajce, boril se je proti “jugo” JLA. Njemu se je ta “jugo” JLA, ta vojaška, komunistična simbolika in ikonografija najbolj vsedla v glavo.

    Nekako v stilu “kdor se preveč poglobi v like psihopatov, na koncu tudi sam postane eden izmed njih” ali pa je tak že ves čas bil, vendar se ni mogel realizirati.

  3. Jaz sem bila 1985 na faksu. In so bili malo po študentskem naselju in na oglasnih tablah po faksih mali letaki, kjer je bilo naprintano (16 iglični printer….), da bi se veljalo 9. 5. 1985 v protest proti vojaški paradi, ki je bila takrat v Beogradu, sprehoditi po mestu z balončki. Ne spomnim se, če je bilo napisano, da je zbirno mesto na Prešercu, ampak naš letnik (kakih 20 nas je bilo) je šel tja. Ker nismo imeli balonov, smo šli v Centromerkur (danes je tam Emporium) in smo kupili vse balone. S sošolcem Alojzem Krivogradom Futyjem (fotograf, ki je izginil v času vojne v BiH in trupla niso nikoli našli) sva jih kupovala in mene je skrbelo, kako bomo vse to napihnili in kako jih bomo zavezali (v tej veščini nisem bila posebej dobra…) in je Futy imel s sabo še tlačilko in je šlo pihanje izvrstno:-). No, napihnili smo balone, medtem so prišli zraven še iz FF (itak smo se z večino poznali iz študentskih večerov v kavarni Union, kamor je v osemdesetih hodilo precej študentarije) in potem sta prišla še dva kombija takratne milice in potem še eno reševalno vozilo. Hkrati pa so s tržnice prihajali starejši občani in začeli spraševati, kaj se pa tule dogaja, a sedaj boste pa mladino tepli ali kaj? In so se nam pridružili starejši in nas je bilo takoj več. Nekako smo sestavili skupino kakih 200 ljudi. Vmes je dobil sošolec še genialno idejo in je splezal na Prešernov spomenik in zavezal muzi balon okrog roke:-) Balon je bil tam še nekaj dni po tistem, ko smo se sprehodili od Prešerca po Čopovi do Šubičeve in potem nazaj do Prešerca). Bilo nam je super, kot je lahko super dvajset let staremu človeku, ki ima pred sabo še vse in se zave, da bo lahko naredil še marsikaj.
    35 let kasneje se mi je zdelo po eni strani bizarno, da sem po dialektičnem razvoju teza-antiteza- sinteza spet na točki, ko moram protestirati proti mokrim sanjam avtoritarnosti. Ker protestnica v meni vidi probleme v povečevanju neenakosti in podnebnim spremembam in se velikokrat sprašujem, kaj hudiča sem generacijsko naredila narobe, da moram 35 let kasneje še vedno protestirati proti konceptom avtoritarnosti. Ampak petkovi večeri na kolesih mi kažejo enako energijo, ko različne generacije protestirajo proti veliko stvarem, ki jih ne želijo sprejeti.

    Pa da se razumemo, piloti so mi carji. Verjetno tudi zaradi moje otroške karierne ambicije postati pilotka (z dioptrijo je to no go). Tudi rada gledam akrobatske vragolije pilotov. Tudi se mi je orosilo oko, ko so italijanski akrobatski piloti posneli motivacijski klip, kjer so spuščali barve italijanske zastave ob glasbeni podlagi Vincero (pel Luciano), s katerim so spodbujali od Covid-19 izčrpane državljane Italije.
    Tisto včeraj me pa ni impresioniralo.

  4. Natančno se spominjam kako sem se sprehajal v Domžalah po Šumberku kakšen dan ali dva preden je tedanji predsednik Republike Slovenije na proslavi ob razglasitvi samostojne Slovenije prerokoval, da nič ne bo več tako, kot je bilo in da je jutri nov dan. Nad Ljubljano so tedaj od juga proti severu priletela vojaška letala bivše JLA. Mislim da je šlo za tedaj že nekoliko zastarele MIGE 21, ki pa so povzročali v nizkem letu gromoglasen hrup in nudili zastrašujoče opozorilo vsem državljanom Slovenije naj upoštevamo moč JLA in se podredimo državi, politiki in spoštujmo vladavino oblasti in skratka naj se pohlevno podredimo neumnosti tedanje jugoslovanske nomenklature. Ne, prelet Slovenije s šestimi zastarelimi F16 ameriške vojske, ki v Evropi brani ameriške interese prevlade nad svetom v družbi vseh slovenskih vojaških letal kolikor jih Slovenija premore v resnici ni zahvala, temveč opozorilo vsem državljanom Slovenije in poziv naj se odpovemo sanjam o boljšem in dostojnem življenju. Gre za zastraševanje vseh, ki razkrivamo neumnost, nesposobnost in pokvarjenost slovenske uprave. Demonstranti, ki ob petkih izražajo svoj gnev nad zavrženimi zlorabami oblasti, ki pehajo mlajše generacije Slovencev na pot s trebuhom za kruhom, starejše pa v oskrbo v domovih za starejše občane, če si jo lahko plačajo, sicer pa v životarjenje ob pokojninah, ki ne zadoščajo za dostojno preživljanje starosti so z preletom letal bili opozorjeni, da je naša Vlada skupaj z najmočnejšim zaveznikom sposobna in pripravljena ustrahovati lasten narod. Sporočilo preleta je jasno. Državljani naj bomo zadovoljni s tem kar imamo, bodimo veseli, da lahko garamo zato, da oblast zlorablja svoje pristojnosti in da lahko nagrajuje svoje kolaborante. Prelet nam sporoča, da ne bomo več dolgo uživali demokracije in nam na brutalen način dopoveduje, da je svoboda spoznanje nujnega.
    Koliko je avtor te ideje opozarjanja in zastraševanja, ki nedomiselno kopira standardne vzorce razkazovanja vojaške moči bolan ne vem, a prepričan sem, da je njegov namen bil in je uvesti red in disciplino, ki bi se ji ljudje podrejali; ne zato ker bi se z takšnim redom strinjali, temveč zato, ker bi se bali oblasti, ki nam ta red diktira. Tako se v družbi zagotovi položaj, ko lahko elita v škodo javnega interesa in blagostanja vseh izključi večino iz odločanja, zato, da je oblast in z njo čast ekskluzivna pravica diktatorja in njegovih kolaborantov.

    Bivši predsednik Kučan se je v svoji prerokbi zmotil, kajti vse je natančno tako, kot je nekoč že bilo.

  5. Pozdravljeni, g Damijan. Ko so se zatresle šipe, ko se je zbudil dojenček, ko je sosedova oglušela gospa dvignila glavo in je njen pravnuk od strahu padel s kolesa, sem, doživljajoč vse skupaj, najprej pomislila: vojak je in ostane vojak. V vojni ali miru živi na primitivnem nivoju vojaka in njegova širina.. in višina… se merita le po tem. Non plus ultra. Lep pozdrav.

  6. Vojsko razpustit, civilno zaščito (mogoče še kakšno službo), dati v drugo ministrstvo. S tem denarjem lahko okrepimo javno zdravstvo recimo.

%d bloggers like this: