Kratek komentar Zakona o interventnih ukrepih

Ukrepi nove vlade za omilitev negativnih posledic zaradi širitve korona visusa, ki jih je v zakonski obliki predstavila ta vikend, so dokaj smiselni, niso pa popolni.

V prvi vrsti s temi ukrepi vlada omogoča ohranitev delovnih mest. Podjetjem, ki so zaradi vladnega dekreta zaprta, vlada sofinancira praktično 90% bruto nadomestila plač za zaposlene na čakanju. Delujočim podjetjem pa za čas trajanja krize vlada povsem odpiše plačilo prispevkov, podjetje pa je dolžno zaposlenemu plačati mesečni krizni dodatek v višini 200 eur, ki je neobdavčen. S tem delujočim podjetjem za čas krize zelo zniža stroške dela. Na posebnem lomentarju sem objavil nekaj izračunov in primerjav.

Škoda je sicer, da vlada ne pokriva celotnih plač za zaposlene na čakanju (podjetje mora še vedno plačati dohodnino za zaposlene), s čimer bi bil izpad dodane vrednosti manjši in s tem tudi manjši padec BDP.

Pohvalno je tudi, da bo vlada nadomestila izpad dohodka za samozaposlene in kmete, in sicer v višini 700 evrov mesečno, odpis prispevkov za verske uslužbence in plačilo mesečnega dohodka v višini 80% neto minimalne plače.

Smiseln je tudi enkratni solidarnostni dodatek za študente v višini 150 evrov, ki najbrž temelji na predpostavki, da bodo v času te epidemije študenti ob redni dohodek, ker ne morejo opravljati študentskega dela.

Bolj populističen je ukrep solidarnostnega dodatka za upokojence, saj ne temelji na logiki nekega izpada dohodka, poleg tega v času epidemije upokojenci manj trošijo zaradi zaprtja trgovin.

Bolj smiselno bi bilo v zakonu predvideti, da se po koncu te epidemije vsem prebivalcem izplača nek pokrizni dodatek v obliki univerzalnega temeljnega dohodka (denimo vsak mesec po 200 evrov v obdobju 3 mesecev), ki bi ga bilo mogoče uporabiti zgolj za nakupe domačih izdelkov in storitev. S tem bi spodbudili povpraševanje po krizi in pomagali pri okrevanju domačega gospodarstva.

Smiseln je odlog na odplačevanje anuitet za najete bančne kredite.

Iz zakonskega predloga pa ni razvidno, ali in kako bo vlada ukrepala glede medsebojnih terjatev med poslovnimi subjekti. Glede na izpad prihodkov mnogi poslovni subjekti ne bodo mogli poravnati obveznosti do dobaviteljev, kar lahko slednjim povzroči precejšnje težave in jih potisne v nesolventnost. Tudi tukaj bi vlada morala predvideti kompenzacijo teh obveznosti do dobaviteljev, sicer se bo ta začetna nelikvidnosti kot snežna kepa od prizadetih podjetij zvalila proti dobaviteljem in bankam. Tukaj bo potrebno zagotoviti, da država prek nekega sklada te obveznosti odkupi in jih med seboj saldira. Predvsem pa bo država morala poskrbeti, da podjetjem, ki dobavljajo temeljne inpute, kot so dobava vode in elektične energije, kompenzira izpad prihodkov zaradi te krize.

Zaradi navedenih ukrepov bo BDP manj upadel, kot bi sicer, še vedno pa bo padec precejšnji, saj država podjetjem, ki so zaprta, krije le del izpadlih prihodkov. Če bi država v celoti kompenzirala izpad dodane vrednosti gospodarstvu v času krize, sploh ne bi prišlo do upada BDP in recesije, povečane subvencije gospodarstvu bi namreč nadomestile izpad dodane vrednosti v gospodarstvu.

Kasneje bom v posebnem komentarju ocenil, za koliko bodo ti vladni ukrepi omilili izpad BDP in kolikšna recesija nas čaka zaradi nepopolne kompenzacije izpada dodane vrednosti podjetjem.

%d bloggers like this: