Kaj Zakon o interventnih ukrepih pomeni za zaposlene in stroške dela

Updated*

Zakon o interventnih ukrepih bistveno znižuje breme stroškov dela za delodajalce. Pri tem je treba ločiti dve vrsti podjetij: (1) podjetja, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dejavnosti, in jih delodajalec napoti na čakanje, in (2) podjetja, ki delujejo tudi v času krize.

Zaposleni pri podjetjih iz prve skupine, ki so napoteni na čakanje, imajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih sicer pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače. V predvidenih ukrepih izplačano nadomestilo plače država povrne delodajalcu v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Zakon tudi predvideva, da bodo delodajalci oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja letos, te prispevke v celoti plačuje Republike Slovenija.

V praksi ta ukrep pomeni, da država v celoti pokrije vse stroške zaposlenega, ki je napoten na čakanje, tako da delodajalec v času napotitve na čakanje nima nobenih stroškov z njim.

Dokaj spodbuden pa je tudi ukrep pomoči podjetjem, ki delujejo tudi v času krize. Delujočim podjetjem država za čas trajanja krize odpiše plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) za zaposlenega in delodajalca, delodajalec pa je dolžan zaposlenemu plačati tudi mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je neobdavčen. S tem ukrepom država stimulira podjetja k aktivnosti v času krize, s tem da jim za čas krize zniža stroške dela – pokrije jim med 19% in 20% bruto stroškov dela (ob upoštevanju kriznega dodatka 200 evrov, ki je neobdavčen).

Slika 1: Delež sofinanciranja stroškov dela delujočim podjetjem v času krize (%)

Sofinanciranje_Sl-2

Mnoga podjetja, ki sicer zaradi dekreta niso zaprta, bodo v času epidemije v dilemi, ali nadaljevati s poslovanjem ali pa začasno prenehati poslovati in zaposlene napotiti na čakanje. Ta dilema izhaja predvsem iz negotovosti glede povpraševanja na trgu in zmožnosti prodaje proizvodov ali storitev. V tej dilemi bo prevladala finančna računica, saj bodo uprave podjetij tehtale, ali se jim bolj splača dati vse zaposlene na čakanje (zanje poskrbi država) in izgubiti nekaj prihodkov, iz česar bi sicer pokrili stroške dobaviteljev, anuitete ter amortizacijo in dobiček, ali pa vseeno delati naprej, pri čemer jim država prevzame strošek prispevkov za pokojninsko zavarovanje, podjetje pa mora dodati 200 eur kriznega dodatka. Kot kaže spodnja slika, bi delodajalca zaposlen s siceršnjo neto plačo 1,000 evrov v primeru napotitve na čakanje stal 0 evrov na mesec, v primeru, da dela in ustvarja dodano vrednost pa dobrih 1,570 evrov. Ključno je, da država pokrije okrog 20% skupnega stroška dela za zaposlene v podjetijih, ki v času krize poslujejo.

Slika 2: Strošek delodajalca za zaposlenega v primeru čakanja na delo ali opravljanja dela (€)

Sofinanciranje_Sl-3

Te vladne subvencije v višini 20% skupnega stroška dela bodo najbrž precej podjetjem olajšale odločitev glede tega, ali nadaljujejo s poslovanjem. Seveda pa le v primeru, če  imajo zagotovljeno povpraševanje in če od njih vlada ne zahteva prenehanja poslovanja.

Pri tem velja še enkrat poudariti, da vladni ukrep odpisa plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje delujočim podjetjem v času krize precej znižuje stroške dela glede na situacijo pred krizo. Denimo, zaposleni z neto plačo 1,000 evrov (v času krize bo dobil 1,200 evrov neto) bo zaradi vladnih subvencij za delodajalca cenejši za dobrih 160 evrov mesečno. Zaposleni z neto plačo 1,500 evrov (v času krize bo dobil 1,700 evrov neto) pa bo cenejši za skoraj 380 evrov mesečno.

Slika 3: Strošek delodajalca za zaposlenega pred krizo in času krize (€)

Sofinanciranje_Sl-4

Predstavljeni vladni ukrepi pomenijo torej konkretne pomoči podjetjem z namenom tako ohranjanja delovnih mest kot nadaljevanja poslovanja v času krize.

Škoda pa je, da nadomestilo plače zaposlenim na čakanju ne znaša 100% osnovne plače. Na tak način bi bil izpad dodane vrednosti po podjetjih manjši in s tem bi bil tudi manjši padec BDP. Tako pa bo prišlo do upada BDP (in recesije) že zgolj zaradi dejstva, ker znaša nadomestilo plače zaposlenim na čakanju samo 80% in ne 100% osnovne bruto plače.

Veljalo bi razmisliti, da vlada v luči potrebe po stimuliranju agregatnega povpraševanja in minimiziranju izpada BDP to nadomestilo plače zaposlenim na čakanju dvigne na 100% osnovne plače. Ta dodatni dohodek bi stimuliral potrošnjo. Treba pa je vedeti, da upad BDP s seboj prinese tudi zmanjšanje mase prihodkov za vse dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. Hkrati pa tudi zmanjšuje osnovo v koeficientu dolg / BDP, kar se bo v prihodnje pokazalo kot pomemben faktor v indikatorju spremembe v relativni zadolženosti države, ki je merodajna pri doseganju fiskalnih ciljev.

____________

* Komentar temelji na verziji Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije COVID-19 za državljane in gospodarstvo z dne 29.3.2020 (pozno popoldne). Možne so kasnejše spremembe verzij zakona, saj so se posamezne določbe v času pred tem večkrat spreminjale.

V prejšnji verziji komentarja je bilo upoštevano, da Republika Slovenija za zaposlene, ki v času krize delajo, pokrije vse pokojninske, zdravstvene in druge socialne prispevke. Vendar pa zakon predvideva, da RS povrne le prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenega in delodajalca, ne pa tudi ostalih prispevkov (torej le 24.35% in ne 38.2% bruto plače zaposlenega). ustrezno so bile popravljene vse slike.

12 responses

  1. Glede na zakon drzava omejuje višino nadomestila za čakanje navzgor – višina je omejena z povprečno plačo, ki – če prav gledam statistični urad – znaša okoli 1800 bruto.

  2. Jaz v predlogu vidim samo oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki prejemajo plačo in ne vseh prispevkov, kar močno spremeni izračune.

  3. Jpd, na brzaka pa še tole…nadomestilo je 80% tako kot po ZDR-ju, z omejitvijo navzgor in navzdol (26.člen novega “korona” zakona). To je bruto znesek in tu narobe sklepaš, da je dohodnina strošek delodajajlca (bruto=prispevki+dohodnina+neto). Prispevke časti RS, od delojemalca pa bo odvisno koliko dohodnine bo plačal (zniževal jo bo z olajšavami, poviševal pa s kakšnimi “privat biznisi”)…in posledično kolikšen bo neto izplen oz. plača na koncu. S takšno logiko pomoje ni nič narobe…

  4. Bom preveril zvečer po predavanjih in po potrebi popravil.
    Dohodnina JE efektivni strošek delodajalca, ki pa jo je seveda mogoče zniževati z raznimi olajšavami. Moj primer je za zaposlenega brez vzdrževanih družinskih članov in brez dodatka na delovno dobo,

  5. Jpd, ne vem sicer kaj je definicija za “efektivni” ampak delodajalec ne bo iz lastnega žepa nič plačeval za akontacijo dohodnine delavcev! Če pogledava na primeru minimalca kot spodnje predpisane vrednosti nadomestila, ki znaša 940,58€…prispevki za socialno varnost znašajo 22,1%, to je 207,87€. Država bo podjetju nakazala razliko med 940,58€ in 207,87€, kar znese 732,71€. V primeru samo splošne olajšave (291,67€) bo akontacija dohodnine 70,57€ in neto izplačilo delavcu posledično 662,14€, v primeru (dovolj) posebnih olajšav, pa bo akontacija dohodnine 0€ in posledično neto izplačilo delavcu celotnih 732,71€. Tako jaz to razumem…

    Btw, problematično se mi zdi bolj to, da v tem času ostajajo pravice delavcem iz delovnega razmerja, kar med drugim pomeni tudi regres za letni dopust…ta pa je minimalno v višini minimalne plače in mora biti izplačan do 1.6.. Torej mesečna minimalna plača za celotno podjetje minus davčne olajšave, ki pritičejo regresu v času popolne karantene! Brez, da se sprašujem o smiselnosti dopustov v tej situaciji (čakanje na domu, samo v svoji občini ipd…)

    Še bolj problematičen pa je komentar na koncu dokumenta “K 22.člen”, ki med drugim pravi “…Ob tem se bo moral delodajalec zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev po začetku začasnega čakanja na delo najmanj enako obdobje, kot je prejemal delno povračilo nadomestila plače”. Tega v 22. členu ni nikjer navedenega in ne vem kako se je znašlo v komentarju!!!???

    Verjetno je res smiselno počakati na Uradni list…

    • Se strinjam. Popravljeno.

      Verzije zakona so se v vmesnem času večkrat spremenile, tako da se tudi komentarji ponekod še nanašajo na prejšnje verzije. Vidim, da so na vseh portalih morali spreminjati tekste.

      Počakajmo na čistopis v sredo.

  6. Ali mi lahko prosim pojasnite, kakšne podatke ste primerjali na sliki 3? Navajate Strošek delodajalca za zaposlenega v primeru čakanja na delo ali opravljanja dela. V kakšnem primeru bi znašal strošek zaposlenega, ki opravlja delo pri novem netu 1.200,00 EUR 361,3 EUR? Je mogoče tam tiskarska napaka in je to v resnici 1.361,30 EUR?

  7. Narejen je bil update, ki se nanaša predvsem na subvencije stroškov dela za zaposlene v podjetjih, ki poslujejo tudi v času krize.

  8. Papir marsikaj prenese. Bojim se, da bo realnost predvsem za MSPje precej drugačna. Veliko šefov v teh podjetjih se obnaša kot nekakšni šerifi, zakon so oni in ne država. V kombinaciji z zelo realno možnostjo odpuščanja (nakazano med vrsticami) bodo v teh podjetjih (poslujočih) zaposlenim preprosto prisilno evidentirali dopust, čeprav v resnici delajo od doma ali so na delovnem mestu v omejenem obsegu. Ne vem, če se s tem izognejo kriznemu dodatku, bodo pa, če ne drugega, na tak način povečali število razpoložljivih ur po umiritvi razmer. O inšpektorjih ne bi, ker so v praksi zelo redki, njihova cena pa je nizka …

%d bloggers like this: