Ljudska razlaga, kako bo Nemčija izkoristila helikopterski denar ECB

Nemčija je povečala protikoronski paket pomoči gospodarstvu na 350 milijard evrov (približno 10% BDP). Pri tem bo lahko izkoristila za skoraj 138 milijard helikopterskega denarja, ki ga je v sredo zvečer v okviru PEPP programa dala na voljo ECB.

Ker jaz nikakor ne znam tako lepo, ljudsko, razložiti helikopterskega denarja prek obveznic brez dospetja, sem si sposodil razlago kolega Črta Jakhla iz Financ. Izvrstno.

Nemčija se bo zadolžila, kupila pa bo ECB s primarno emisijo, torej – z obiranjem denarja z drevesa, na katerem raste.

Saj to po tem desetletju ni več nekaj novega.

(Novo bo lahko recimo to, da bo ECB sčasoma vso kupljeno robo enostavno stran vrgla – in s tem zbrisala zadolženost držav – in ko bo, verejtno takrat ne bo ravno prva med velikimi centralnimi bankami.)

In še malce drugače za tiste, ki niso razumeli že prvič:

Trenutno gre za zadolževanje.

Pri tem posojilodajalec denar, ki ga posodi, kreira s primarno emisijo, t.j. pobere ga s svojega drevesa.

V prihodnosti pa se lahko zgodi, da se bo posojilodajalec odločil, da pravzaprav njegova terjatev ne obstaja.

Zaenkrat še ni tako – države, katerih obveznice je ECB nakupila doslej, plačujejo ECB-ju obveznosti iz teh obveznic.

Po vsej verjetnosti pa se strinjava, da nekoč bo tako in da ta nekoč verjetno ni zelo daleč.

Zdaj pa nenagradno vprašanje, ali nemški zgled in mehanizem helikopterskega (zastonj) denarja razumejo tudi v naši vladi. Sloveniji iz tega novega PEPP programa po kapitalskem ključu “pripada” ca. 2.52 milijardi evrov. S tem denarjem lahko slovenska vlada do konca oktobra financira izpad bruto plač za slovenska podjetja in samozaposlene, ki bodo morala biti zaprta (če bi seveda korona kriza trajala tako dolgo).

Torej:

  1. na voljo imamo 2.5 milijard evrov (ZASTONJ) dodatnega denarja, da prek subvencij financiramo bruto plače prizadetih podjetij in samozaposlenih, in
  2. če to naredimo, v Sloveniji ne bo prišlo do recesije (ker državne subvencije podjetjem nadomestijo izpad dodane vrednosti v podjetjih).

8 responses

  1. Po informacijah naših kolegov iz Nemčije, tam vlada financira 60% plače tistih, ki ostanejo doma. Kar pomeni, da bodo imeli Nemci bistveno konkurenčno prednost, saj jim ne bo treba “rezati podjetja” , če bo prišlo do dolgoročne krize.

    Eno od načel skupnega trga EU je, da naj podjetja ne bi imela neupravičene prednosti na trgu zaradi državnih pomoči. No v tej krizi, tako kot tudi v bančni krizi po 2008 (pa do konca 2010) se bo na to začasno pozabilo. Potem, ko bodo razvite države realizirale svoje ukrepe, pa se bo “treniralo strogoću” .kot bi reklo Bijelo Dugme) na malih članicah in zamudnikih (kot je bila leta 2011 in kasneje Slovenija.)

    • Pomoje je ta informacija že passe. Vmes so zaprli VW in Daimler, ni šanse, da preživijo s plačevanjem 40% plač ob prihodku nič. To se bo v zelo kratkem spremenilo s helikopterskim denarjem ali pa bo worlwide Mad Max.

      Podobno je tudi pri nas v SLO, malce bolj skromno sicer, v obratnem razmerju, le da je teh 40% v resnici 32% zaradi 16,1% prispevkov, ki jih mora nato plačati podjetje še na bruto plačo. Se mi pa dozdeva, da nihče ne opazi v “prijazni 3-mesečni gesti” smrtonosne pasti, da v tem primeru 6 mesecev ni dovoljeno odpuščanje…kar je glede na razdelane scenarije za obdobje do dveh let pravgotovo game over!

      Potrebno je ločiti podjetja, ki ta čas delujejo bolje kot pred pojavom koronavirusa, nekaj jih je, od takih, ki jim je promet “zgolj” upadel…in takšnih, ki imajo trenutne prihodke nič…z ukrepom ali brez njih. Slednji ob kakršnihkoli fiksnih stroških prej ali slej končajo v stečaju, zgolj vprašanje časa…

      Malo me je odneslo od tvojega glavnega sporočila, se pa absolutno strinjam s tvojim drugim odstavkom!!!

      • No ja ta informacija sploh ni passe. Tudi nase podjetje bo slo na “Kurzarbeit” tako temu recejo v Nemciji. Ravno v taki krizi je taka pomoc vitalnega pomena. Lahko ponazorim na primeru, kako bo potekala ta pomoc. Ce recimo ima podjetje 1 mio stroskov za place in se bodo odlocili zapreti vrata za en mesec mu bo drzava financirala 60% stroskov place (vsi prispevi so tukaj poravnani). Torej pri nic delu bodo delavci dobili najmanj 60% place. Torej eventuelno bi podjetje v takem primeru imelo pokrite stroseke plac (v vecini primerov tudi v nasem pa je prislo do dogovora z sindikati,da bo podjetje v tem primeru dodalo se 20%). Pri taki pomoci podjetju vsaj kratkorocno ni potrebno razmislajti o takojsnjem odpuscanju delavcev. Je pa seveda vse odvisno koliko dolgo bi trajala kriza v katerem podjetja nebi imela nobenih prihodkov.

      • S “passe” sem mislil, da bodo vlade z najnovejšim ECB paketom v celoti pokrile plače podjetjem v nekem obdobju. Marko, tole nisem najbolje razumel, namreč v SLO (trenutno) podjetje izplača 80% plačo ljudem na “kurzarbeitu”, potem pa čez mesec dni dobi 40% zneska nazaj…za obdobje 3 mesece in če bla, bla…in še plača 16,1% na bruto znesek.
        V tvojem primeru je to drugače…podjetje ima strošek šele s tem, ko je pristalo da doda 20%, če sem prav razumel? To je čisto nekaj drugega…

  2. A to pomeni, da bo globalna konzervativna neoliberalna vladujoča elita začela vpeljevati ekonomske ukrepe, ki si jih je izmislil kritik neoklasične smeri, povrhu pa se homoseksualec (oz. vsaj bi)?

    A bodo Tonin & co. to bogokletno idejo udejanjili kot npr. Trump in Republikanci, ki bojda ze od prejsnjega tedna mecejo denar med folk, kot najvecji socialisti v svojih mokrih sanjah?

    Ali pa bodo vseeno nadaljevali s svojo preizkuseno (empiricno sicer dokazano neuspesno) metodo zategovanja pasu v kriznih časih?

    Morda bi pa bilo najboljse počakati do kmalu prihajajočega (ponovnega) vstajenja Jezuščka, ki bi morda v tej krizni situaciji znal ponuditi kakšen uporaben nasvet?

    Stay tuned.

    Mogoce pa bodo pocakali do vstajenja

    • Iz nič je bil ustvarjen (dolg oz. terjatev centralne banke oz. fiat denar), v nič se povrne. Amen

  3. Ne biti naivni – ta helikopterski denar bo pustil v bilancah držav povečano obveznost do ECB in s tem odvisnost od finančnopolitičnih lobijev, ki obvladujejo ECB in EK. Kako se je to končalo ob bančni sanaciji, vemo.
    Zato je ključno vprašanje, kdo nadzoruje Banko Slovenije. Kljub papirnatem
    lastništvu države, je ta dejansko v rokah Frankfurta.

%d bloggers like this: