Kaj prinaša nova koalicijska pogodba: zgolj nova “darila”, ki proračunsko sliko še dodatno poslabšujejo

Bine Kordež

Pri ocenjevanju dela dosedanje vladne koalicije pod vodstvom Marjana Šarca smo najpogosteje brali očitek, da vlada ni sprejela nobenih strukturnih reform, da ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer za kakšne zahtevnejše spremembe, na drugi strani pa je delila “bombončke” v obliki dodatnih ugodnosti prebivalstvu. Ti očitki so pričakovano prihajali iz opozicijskih vrst, podobne ocene pa smo lahko spremljali tudi s strani preostalega medijskega prostora, ne glede na “barvo”.

Dejansko je bilo v zadnjih dveh letih sprejetih kar nekaj davčnih razbremenitev, dodatnih socialnih ugodnosti, pa tudi hitrejša rast plač v javnem sektorju. Učinki teh ugodnosti so ali bodo znašali (obremenjevali javne finance) v višini vsaj kakih 300, 400 mio EUR na letni ravni (odvisno od tega, kako jih izračunavamo). Seveda želi biti vsaka stranka in koalicija všečna ljudem in ugodne gospodarske razmere (višji proračunski prilivi) so vladi omogočili uveljavitev omenjenih ugodnosti. Tudi sam menim, da so bili ukrepi s stališča javnih financ upravičeni in dokaj uravnoteženi, seveda pa bi po mnenju nekaterih lahko dodali še kako ugodnost, drugi pa bodo raje zagovarjali znižanje davkov. Drži pa, da ni bilo sprejetih kakih reformnih ukrepov – a razen načelnih usmeritev, tako ali tako nihče ne navede točno, s kakšnim ukrepom ali zakonom bi razrešil nekatere najbolj izpostavljene težave (denimo čakalne vrste v zdravstvu ali birokratizacijo in podobno).

In kaj v tem kontekstu prinaša koalicijska pogodba predvidoma novih vladnih partnerjev?

Nekateri ukrepi so nasploh upravičeni ali celo nujni – a srečali se bomo z omejitvami javnih financ. Že sprejete ugodnosti v mandatu prejšnje vlade so kar precej posegle v javne finance, novi predlogi pa proračunsko sliko še dodatno poslabšujejo. Med konkretnimi spremembami so navedene samo obremenitve proračuna in niti ene, ki bi povečala prilive ali znižala druge odlive.

Če pogledamo osnovne opredelitve, gre pravzaprav nadaljevanje dosedanje politike (tudi zato, ker nihče ne tvega kakšnih večjih premikov, niti ne ve, s kakšnimi konkretnimi zakonskimi spremembami bi to dosegli). Glavne usmeritve iz pogodbe bi lahko razdelili v dve skupini:

V prvi skupini so načelne usmeritve v izboljšanje razmer, pod večino katerih bi se verjetno lahko vsak podpisal, saj so v primeru implementacije samo dobrodošle (navajam nekaj najbolj ključnih):

  • kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo in skrajšanje čakalnih vrst,
  • večji nadzor nad porabo sredstev v zdravstvu,
  • preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
  • ustanovitev demografskega sklada,
  • vzpostavitev stanovanjske sheme in gradnja najemniških stanovanj,
  • prenova plačnega sistema javnih uslužbencev,
  • vzpostavitev instančnega sistema v sodstvu po katerem bodo višja sodišča odločala in ne samo vračala v ponovno sojenje na nižje instance,
  • ustanovitev specializiranega sodišča za pregon najtežjih oblik gospodarskega kriminala,
  • investicije v kulturno in športno infrastrukturo,
  • krepitev ugleda Slovenije v EU in svetu,
  • ohranjanje zadostnih obdelovanih površin v kmetijstvu,
  • povečanje samopreskrbe,
  • hitrejše in učinkovitejše črpanje EU sredstev,
  • nadgradnja davčnega sistema,
  • postopno uvajanje naborniškega sistema,
  • učinkovito varovanje državne meje (spoštovanje azilnega postopka),
  • ureditev razmer v policiji…

V drugi skupini pa so nove (dodatne) ugodnosti prebivalstvu preko davčnih razbremenitev ali dodatnih izplačil:

  • dodatna uskladitev pokojnin za 1,5 odstotne točke ob ugodni rasti v 2020,
  • dvig odmernega odstotka za upokojitev za moške na 63,5 % že v 4 letih,
  • ponovna uvedba seniorske olajšave v višini 1.500 eur,
  • postopen dvig minimalne pokojnine za polno delovno dobo na nivo praga revščine,
  • brezplačni vrtec za drugega in naslednje otroke,
  • univerzalni otroški dodatek,
  • dvig povprečnin za občine na 624 EUR v 2020 in na 628 EUR v 2021,
  • davčna razbremenitev nagrad, delniških opcij,
  • oblikovanje konkurenčne trošarinske politike za naftne derivate, (sprostitev cen naftnih derivatov?),
  • proučitev možnosti skrajšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalcev,
  • možna tridnevna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika (do 9 dni letno)…

V svojih pisanjih praviloma analiziram samo številčne podatke, zato tudi tokrat nekaj o konkretnih finančnih učinkih predlaganih “bombončkov” nove vladne koalicije. Pri tem mi je bilo zanimivo, da v nobenih medijih nisem zasledil kakih tovrstnih ocen, niti dilem v vzdržnosti teh predlogov oz. očitkov o “kupovanju” volivcev.

Obljuba o dodatnem zvišanju pokojnin je po zadnjih podatkih o nižji gospodarski rasti manj zavezujoča. Nakazuje se namreč, da bomo letos težko presegli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar bi prineslo dodatno uskladitev pokojnin. Konkretni predlog obremenjuje javne finance za dodatnih 70 mio EUR letno (poleg okoli 40 mio EUR, kar je sprejela že prejšnja vlada). Glede na vse zaostanke pri usklajevanju pokojnin, bi bila ta korekcija upravičena tudi ob manjši gospodarski rasti, finančno pa ni tako problematična (posebno upoštevaje zaostajanje rasti pokojnin ter da večji izdatki za pokojnine pomenijo istočasno večjo potrošnjo in tudi več javno-finančnih prihodkov, tako da je neto učinek na proračun nižji).

Predlog hitrejše uskladitve odmernih odstotkov bi javne finance čez nekaj let dodatno obremenil za kakih 7 mio EUR letno. Tudi to ni kak večji znesek, seveda pa že obstoječi predlog postavlja nove moške upokojence v precej boljši položaj kot tiste, ki so se upokojili zadnja leta (vsa leta v pokoju bodo prejemali za kakšno desetino višjo pokojnino).

Ponovna uvedba seniorske olajšave “prevedeno” pomeni, da bi okoli 10 tisoč upokojencev z  najvišjo pokojnino mesečno prejemalo nekaj deset evrov višji znesek. Proračun bi to obremenilo za okoli 2 mio EUR letno. Če pri visokih pokojninah ta popravek ni pogojen, je pri dvigu najnižjih pokojnin do praga revščine, več previdnosti (“odvisno od proračunskih možnosti”). Dvig vseh starostnih pokojnin na najmanj 600 EUR bi javne izdatke obremenilo za preko 170 mio EUR letno. Seveda je veliko nižjih pokojnin tudi zaradi krajše delovne dobe in zanje minimum ne bi veljal, vseeno pa bi bila takšna uskladitev visok zalogaj.

Lani je bilo iz občinskih proračunov plačano 302 mio EUR za subvencioniranje vrtcev. Dodatno polno subvencioniranje vrtca za vse otroke bi verjetno pomenilo najmanj 100 mio EUR dodatnih javno-finančnih izdatkov.

Danes imamo pri finančni podpori za otroke sistem, po katerem slabše plačani dobivajo otroške dodatke (do okoli 100 EUR mesečno na otroka), bolje plačani pa zaradi olajšav za otroke pri plačilu dohodnine, za približno enak znesek višjo plačo. Te olajšave sicer veljajo za vse zaposlene, a slabše plačani že danes ne plačujejo dohodnine in zato jim te olajšave skoraj nič ne koristijo. Glede na takšno stanje, bi bilo vsekakor najbolj enostavno, da bi vsi otroci dobili kakih 100 EUR univerzalnega otroškega dodatka. Če bi to uvedli z istočasno ukinitvijo olajšav pri plači za otroke, večjih učinkov na javne finance pravzaprav ne bi bilo, sistem izplačila pa bi bil precej bolj enostaven. Seveda pa bi to pomenilo nekoliko nižje plače ljudi, ki danes koristijo te olajšave (povprečna plača bi se statistično znižala za vsaj dober odstotek).

Predlagani dvig povprečnin za občine ima najbrž vsaj nekaj deset milijonov EUR učinka (za izračun ni na voljo dovolj podatkov). Enako velja za morebitno davčno razbremenitev dodatnih nagrad in izplačil, a kakršenkoli predlog že bo, bo najbrž tudi pomenil nekaj deset mio EUR zmanjšanja davčnih prilivov.

Pod oblikovanje konkurenčne trošarinske politike je verjetno mišljena sprostitev cen naftnih derivatov, kar je bila že dolgo želja gospodarskega ministr(stv)a, a je to finančno ministrstvo do sedaj blokiralo. To je od navedenih edini ukrep, ki bi javne finance nekoliko okrepil, predvsem pa zvišal dobičke naftnih družb, plačalo pa bi prebivalstvo (seveda pa bi potem prebivalci lahko izbirali, kje bodo za derivate plačevali več, kot argumentirajo zagovorniki sprostitve cen).

Zavod za zdravstveno zavarovanje je lani izplačal 378 mio EUR boleznin za odsotnost preko 30 dni bolniške. Bolniška nad 30 dni predstavlja dobro polovico vse bolniške odsotnosti (6,5 delovnih dni povprečno na zaposlenega od skupnih 12 dni). Prvih 30 dni plačajo podjetja sama, ostalo pa gre iz zdravstvenega prispevka. Samo 10 dni premika iz bremena podjetij v breme ZZZS bi torej pomenil preko 100 mio EUR večje izdatke za ZZZS in dvig dosedanje skupne stopnje prispevkov ZZZS za 0,5 % (na 13,4 %). V povprečju to podjetja ne bi dodatno obremenilo, ker bi imela manj tekočih izdatkov za bolniške, seveda pa bi dodatno povečalo obseg javno-finančnih prihodkov in izdatkov.

Zanimiv pa je predlog, da bi posamezniki lahko dobili bolniško do 3 dni oz. skupaj 9 dni na leto brez kakega potrdila zdravnika. Predlog je sicer zamišljen dobronamerno, da se razbremeni administriranje, a odprto bo vprašanje, kako kontrolirati upravičenost odsotnosti. Verjetno ni potrebno navajati, kako hitro bi marsikdo izkoristil to možnost. Trenutno koristijo zaposleni v povprečju 5,5 bolniških dni v breme delodajalca na leto, s tem ukrepom pa bi dali zaposlenim “bianco” menico za koriščenje dodatnih 9 dni (!). Ocenjevanje koliko bi bilo zaradi tega več bolniške odsotnosti (in stroškov), je seveda čista špekulacija, a močno dvomim, da bi bil ostal obseg bolniške enak.

Sklep

Tudi skoraj vsi navedeni konkretni predlogi iz druge skupine so torej vredni podpore (tudi s strani Levice najbrž ne bo zadržkov). Nekateri so sploh upravičeni ali celo nujni – a srečali se bomo z omejitvami javnih financ. Že sprejete ugodnosti v mandatu prejšnje vlade so kar precej posegle v javne finance, novi predlogi pa proračunsko sliko še dodatno poslabšujejo. Med konkretnimi spremembami so navedene samo obremenitve proračuna in niti ene, ki bi povečala prilive ali znižala druge odlive. Morda je nekaj prostora med načelnimi usmeritvami (npr. racionalizacija in debirokratizacija javne uprave), a dosedanje izkušnje katerikoli vlade praviloma kakih večjih rezerv niso našle (tudi zloglasni ZUJF je pravzaprav samo zmanjšal omenjene ugodnosti, katere naj bi sedaj izboljšali).

Realizacija zapisanih obvez in dogovorov koalicijske pogodbe bo objektivno lahko javne finance samo dodatno obremenila (in odstopila od enega ključnih ciljev “znižanje javne porabe”). To bo še toliko težje, ker se bodo gospodarske razmere prej poslabšale kot obratno. A splošno poslabšane razmere v svetovni ekonomiji vse glasneje odpirajo vprašanja o upravičenosti strogih proračunskih omejitev in o nujnosti fiskalnih stimulansov. Mogoče je to celo priložnost za večje trošenje. Še posebaj, ker bo temu težje nasprotovala tudi nasprotna stran (opozicija).

6 responses

  1. Pozdravljeni!

    Zanima me vas pogled na ponovno uvedbo nabornistva. Osebno mislim, da je to nesmiselna in zaostala ideja, ki jo uporabljajo drzave ki so a) nevtralne/izven NATO oz b) mejijo oz so zelo blizu Rusiji. Ce je cilj res okrepitev Slovenske vojske, potem ne vidim kaj se bo doseglo s pod prisilo zapravljenimi 6 mesci oz 1 letom celotne populacije.
    V predlogu zakona https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=99D35AD290760B04C12584F2004DF6A3&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc

    Osebno studiram v tujini in bi po zgornjem predlogu bil primoran opravljati vojaski rok po koncanem doktoratu oz. ce nadaljujem postdoc bi bil prisilno vpoklican v letu ko bom dopolnil 30 let. Ce gre ta zakon skozi bom osebno pridobil nemsko drzavljanstvo, kar me avtomatsko izkljuci iz opravljanja tega nazadnjaskega pocetja. Bojim pa se za prijatelje v Sloveniji in njihove otroke, ki bodo za nabiranje politicnih tock primorani zapraviti 6-12 mesecev svojega zivljenja.

    • Tekst o spremembah zakona o vojaški dolžnosti je napisan tako, kot ga napiše opozicijska stranka za to, da pač nekaj napiše in potem razlaga svojim volicem, da so nekaj predlagali, pa pozicija tega ni sprejela, skratka spet ni šel opozicijski predlog skozi.
      Težava je v tem, da se je vmes zadeva spremenila in stranka, ki je to predlagala, ni več v opoziciji.
      Tekst je še vedno takšen, da se ga ne bi smelo obravnavati, ker, za začetek, nima predvidenega učinka na proračun, ni ne investicij, ni ne stroškov drugih evidenc ni predivdenih sredstev, ki so potrebna za nabornike (več vojašnic, več osebja itd…). Prav tako ni – kar je tudi najbolj relevantno za obravnavo – razloženo, kje so strokovne podlage za to, da bi se naborništvo spet uvedlo.
      Bomo pa videli jutri, kako se bo peljala začetna diskusija v parlamentu.
      Vsekakor je vroč kostanj sedaj na NSi strani, ki naj bi dobila ministrstvo za obrambo. In če bo diskusija v javnosti pokazala, da je ideja slabo sprejeta (kar se bo verjetno zgodilo), bo vlada zadevo umaknila, NSi bo pa iz tega beležila kolateralno škodo na naslednjih volitvah.

      • Hvala lepa za vas odziv.
        To mi je jasno ja, ko sem bral predlog zakona sem si mislil, da tabo skropucalo brez analize stroskov bi znal napisati tudi sam. Edina matematika je bila pretvorba SIT v EUR, haha. Ampak kot ste napisala, situacija je sedaj drugacna in upam, da bo prevladala logika. Ceprav sama izvolitev zagovornika Orbana in siritelja teorij zarot mi govori, da dosti logike ni ostalo v trenutni sestavi parlamenta.

        Nevem ce bi NSi res belezila skodo na racun tega, ni to nek bistven problem s katerim se Slovenija sooca, ampak samo nabiranje politicnih tock za SDS bazo. Se pa bojim, da je v Sloveniji dovolj starih ljudi, ki verjame, da “ne postanes taprav dec” brez vojske, morda celo dovolj, da zakon prezivi referendum.

    • Naborništvo kot si ga predstavljajo stari ljudje danes na zahodu ne obstaja, so pa stari ljudje cilj za nabiranje političnih točk, kot prvo jih je skoraj polovico več kot mladih in še na volitve hodijo bolj vestno.
      Skratka, temu bi se moralo danes reči državljansko služenje in obvezno za oba spola. Ni treba, da greš v vojsko, lahko greš tudi pomagati v dom za ostarele za 3-6 mesecev. Izbiraj med več opcijami. Cilj služenja je, da koristi tako posamezniku, ki služenje opravlja, kot družbi.

  2. Ukrepi nove vlade niso slabi. Debirokratizacijo je na nek način že obljubljal Šarec samo ni nič naredil. Tudi decentralizacija je potrebna. Mislim, da imamo v tej državi enostavno preveč nekih zavodov in institucij, ki so same sebi namen. Javni sistem je treba narediti učinkovit in uspešen, sedaj je daleč od tega. Pogrešam zahtevo po javnem šolstvu, ki je edini garant za pravično državo. Tudi razslojevanje prebivalstva, ki je vidno na več primerih je potrebno ustaviti. V kazalce , ki kažejo egalitarnost samo na osnovi prijavljenih prihodkov ne verjamem več. Poglejte na ceste in boste videli kdo vozi drage avtomobilče in kdo stare!! Sem proti obveznemu služenju vojske in hkrati pošiljanju teh fantov na nore misije v tujino. Naborni sistem da za domače potrebe, s priznanjem delovne dobe v tistem času in obvezno tudi za ženske!

  3. Nova koalicijska pogodba je prinesla nekaj svežine in dobre politične usmeritve pozornosti. Kakor koli že debirokratizacija in decentralizacija sta potrebni. Odkrito povedano tu Šarec ni naredil nič niti tega kar je kot bivši župan obljubljal. V SLO imamo vrsto zavodov in ustanov, ki so same sebi namen, Tu je potrebno narediti red in učinkovito ter uspešno javno upravo. Moti me služenje vojske brez jasne usmeritve, da se ti fantje ne bodo pošiljali na nore mednarodne misije, ki služijo samo pokrivanju svinjarij kapitalističnih držav kot so USA… Prav tako me moti delna privatizacija javnega šolstva in zdravstva, ki bosta še povečali sedanjo vse večjo razslojenost prebivalstva. Meriti egalitarnost družbe zgolj na prijavljenih dohodkih je norost, ki ne pokaže prave slike. Eni so vedno bolj bogati drugi vedno bolj revni, samo poglejte kdo vozi nove in drage avtomobile in kdo stare.Slovenija je vedno manj egalitarna država in hitro drsi proti nepravični družbi. Tudi večina upokojencev ki živijo pod pragom revščine kaže na to. Ženske naj tudi služijo vojaščino! Služenje se mora šteti v delovno dobo in prednost pri zaposlitvi v policiji in vojski profesionalno!

%d bloggers like this: