Nemčija je seveda poseben primer, je “naddržava” v EU. Je država, ki postavlja pravila igre v EU. Tako je pred uvedbo evra leta 1997 orkestrirala pripravo Pakta o stabilnosti in rasti (SGP), ki omejuje proračunski deficit na 3% BDP in države, ki to pravilo kršijo, kaznuje s finančno kaznijo (med 0.2% in 0.5% BDP). Nemčija je seveda prva, ki je SGP kršila, in to celih 5 let (med 2002 in 2006), zato je prepričala svet finančnih ministrov (ECOFIN), da je novembra 2003 SGP suspendiral. Evropsko sodišče je kasneje ta suspenz spoznalo za nelegalen. Vendar se Nemčiji ni zgodilo nič, le marca 2005 je EU sprejela nekoliko milejšo verzijo SGP.

In Nemčija je leta 2011 v histeriji, da je treba pod nujno “konsolidirati” javne finance (zmanjšati proračunske deficite) orkestrirala pripravo Fiskalnega pakta (FP), ki je še zaostril kriterije glede nedopustnega proračunskega presežka in javnega dolga. FP med drugim dovoljuje največ 0.5% BDP strukturnega deficita (1% če  je javni dolg manjši od 60% BDP) in prinaša numerično pravilo za letno zmanjševanje javnega dolga proti 60% BDP. Hkrati je Nemčija prek EU prisilila vse članice evra, da sprejmejo posebno fiskalno pravilo, ki omejuje bodisi tekoče deficite ali zadolževanje, ter da se takšno pravilo zapiše v ustavo ali enakovreden zakon. Nemško fiskalno pravilo je sicer relativno preprosto in se izogiba izmuzljivemu strukturenemu deficitu (ki temelji na v praksi nedoločljivi oceni velikosti proizvodne vrzeli), pač pa letno novo zadolževanje države omejuje na 0.35% BDP, hkrati pa vsebuje klavzule o možnosti suspenza fiskalnega pravila v primeru krize ali izrednih razmer.

Nemčija je hkrati država, ki je v zadnjih osmih letih naredila vse, da ne bi katera izmed evrskih držav (tudi Francija in Italija ne) kršila svojih fiskalnih pravil. In Nemčija je danes država, ki po poročanju Bloomberga namerava – kot prva med vsemi – začasno suspendirati svoje fiskalno pravilo. Po besedah finančnega ministra Scholza naj bi s tem stimulirali gospodarstvo, da bi se Nemčija izognila recesiji. Suspenz naj bi lokalnim vladam omogočil povečanje zadolževanja za lokalne javne investicije.

Tako v ECB kot v Evropski komisiji, kjer so v preteklosti močno kritizirali Nemčijo, ki ni želela izoristiti svojega “fiskalnega prostora” in z več javnimi investicijami premagati svoje infrastrukturne podhranjenosti (za okrog 500 milijard evrov) ter tako posredno spodbujati tudi ostale članice EU, so nemške namene glede suspenza fiskalnega pravila že toplo pozdravili kot korak v pravo smer. Nemčija je motor evropskega gospodarstva in njena rast ali recesija posredno vpliva na vse ostale države. Seveda pa ni treba dvomiti, da bo nemški suspenz fiskalnega pravila ustrezno komunikacijsko podprt, upravičen s kriznimi in izrednimi razmerami. Nemčija si to pač lahko privošči.

Toda dejstvo ostaja, da so fiskalna pravila, ki so jih evrske države sprejele pod prisilo Nemčije, kot mehanska pravila neživljenjska in nesmiselna ter da so celo prociklična. Predvsem pa v slabih časih omejujejo države pri stimuliranju gospodarstev. Slovensko fiskalno pravilo pa je nasploh najbolj problematično in ob katerem se je celo zloglasni kreator evrske fiskalne vzdržnosti, nekdanji nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble, prijel za glavo ob njegovi slabi zasnovi in togosti.

Dejstvo je, da bo ta fiskalna pravila potrebno relaksirati, narediti bolj življenjska in državam omogočiti večjo fleksibilnost. Naslednji teden bom predstavil predlog spremembe slovenskega fiskalnega pravila, ki bo (1) izvzel javne investicije iz fiskalnega pravila (do določenega % BDP), (2) uvedel razpon glede dovoljenega deficita in (3) omogočil daljši časovni horizont (okno) za prilagoditev proračunskega deficita fiskalnemu pravilu.