Marko Golob

Odgovor Matjažu Zalazniku na njegov komentar z dne 22.1.2020 v zvezi s problematiko jedrskih elektrarn

Matjaž, hvala za kulturen in spodoben odgovor. Verjamem, da iskreno verjameš kar si zapisal, ampak vseeno mislim, da imam kakšno informacijo več in se zato s Tvojimi pogledi pač ne morem strinjati.

Za razliko od mnogih, ki pišejo komentarje o jedrski energiji (bolj ali manj na pamet), sem bil kot član AUKN med leti 2010 in 2012 tudi upravitelj državnega premoženja v GEN Energiji in s tem seveda posredno tudi v NEK. Bilo mi je v veliko veselje ker sem nekoč tudi sam nihal med študijem fizike in ekonomije. Namesto jedrskega fizika sem sicer postal ekonomist (“en luftar” bi rekla moja mama, ki si je vedno želela, da bi sin postal ugleden in spoštovan inženir) Spremljanje energetike pa je tudi po mojem odhodu iz AUKN-ja ostala stalnica, predvsem zaradi tega, ker je podjetje, v katerem sem solastnik, eno izmed največjih porabnikov električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji.

Nadaljujte z branjem→

The Guardian je objavil zanimivo zgodbo, kako je saudski kronski princ Mohammed bin Salman (MBS) v prijateljski izmenjavi prek aplikacije WhatsApp enemu izmed najbogatejših zemljanov Jeffu Bezosu, ustanovitelju in lastniku Amazona, ki se ima tudi za “zelo pametnega”, poslal okužen video. Slednji pa je nato v nekaj urah pretočil vse informacije iz Bezosovega telefona. Devet mesecev zatem pa je izbruhnil škandal, ko je ameriški tabloid National Enquirer objavil intimne informacije o Bezosovem izvenzakonskem življenju. Bezosa je škandal stal zakona in polovice premoženja.

Špekulacije gredo v smer, da je MBS hekal Bezosa zaradi lastništva časopisa The Washington Post, v katerem je kritične tekste o kraljevi saudski družini objavljal novinar Jamal Khashoggi. Khashoggija so kasneje v savdski ambasadi v Istanbulu brutalno umorili savdski obveščevalci. Zgodba je izjemno poučna iz vidika kibernetske varnosti in mednarodnega terorizma ter seveda relacij med prijateljskima državama, ki na ozemlju partnerske države hekata državljane partnerske države.

Nadaljujte z branjem→

Svet se je glede na (predindustrijsko) leto 1880 segrel za dobrih 0.9 stopinj Celzija. Glede tega, koliko so k temu globalnemu segrevanju prispevale človeško povzročene emisije in koliko narava, v znanosti ne boste našli konsenza. Pa četudi uporabljajo povsem identične fizikalne modele, se strokovnjaki in “strokovnjaki” ne strinjajo glede predpostavk (pa sem mislil, da so samo med nami ekonomisti svetlobna leta v pogledih zaradi ideoloških razlik!). Medtem ko večina znanstvenikov potrjuje korelacijo med človeško povzročenimi emisijami (predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv), pa zelo glasna skupina think-tankov (ki jih sponzorirajo predvsem velike naftne družbe in ameriški bratje Koch) vzročnost te korelacije osporava. Slednja trdi, da je vzročnost obrnjena in emisije CO2 z zamikom (okrog 800 let) sledijo fluktuacijam temperature. Slednje pa naj bi povzročala izključno nihanja v solarni iradiaciji.

Solarna iradiacija, če seveda verjamemo objavljenim podatkom, ne kaže, da bi v zadnjih desetletjih pozitivno prispevala h globalnemu segrevanju, saj se obe gibljeta v diametralno različnih smereh.

Slika 1: Fluktuacije globalne temperature in solarne iradiacije

Vir: NASA, Global climate change

Nadaljujte z branjem→

Earth’s global surface temperature in 2019 was the second warmest since modern record-keeping began in 1880 and 1.8 degrees Fahrenheit (0.98 degrees Celsius) warmer than the 1951 to 1980 mean, according to an analysis by NASA.

Včeraj sem eno izmed predavanj na MBA programu posvetil temi ekonomskega nacionalizma in političnega populizma. Predavanje je med drugim temeljilo tudi na odličnih prispevkih v okviru diskusije o vzrokih populizma in kako se z njim spoprijeti, ki je v zadnjih treh mesecih potekala na VoxEU portalu.

Moderator’s introduction to the Vox debate on populism – Sergei Guriev

The rise of populism is one of the most important political, social, and economic phenomena in recent years. This column introduces a new Vox debate which focuses on four broad questions:  What is populism and how can we quantify its rise?

The rise of populism – Guido Tabellini

Despite an increase in economic inequality and a decline in social mobility, today those who are ‘left behind’ seem to care more about immigration and civil rights than they do about redistribution, and sometimes support policies that run counter

Many forms of populism – Dani Rodrik

There are essentially two schools of thought on the roots of populism, one that focuses on culture and another that focuses on economics. This column, part of a VoxEU debate, examines the drivers from each of these perspectives.

The two faces of populism – Barry Eichengreen

Explanations for variants of populism are typically framed as a contest between culture and economics.

Nadaljujte z branjem→

Pred leti sem že pisal, da je ekonomija še posebej seksistična veja, saj je za razliko od ostalih ved zastopanost žensk manjša. Tudi v tehničnih vedah sta delež tako doktorskih študentov ženskega spola kot njihova akademska zaposlitev večja kot v ekonomiji. Še vedno je odprto vprašanje, zakaj je ekonomija tako seksistična. Zanimivo pa je, da to ne velja za Slovenijo, na naši (ljubljanski) ekonomski fakulteti, je zastopanost žensk med akademsko zaposlenimi večja kot moških. Najbrž je to pozitivna ostalina socializma. Ali pa so ženske toliko boljše od moških.

Se pa v zadnjih letih razrašča odpor žensk proti tej diskriminaciji. Na letošnjem januarskem srečanju ameriške zveze ekonomistov (ASSA) je bilo nekaj sej namenjeno diskusiji tega vprašanja. Pravkar je na twitterju zanimiva akcija, ki kaže, kako se ta seksizem odraža že na intervjuju za službo. Spodaj so trije primeri.

Nadaljujte z branjem→

Nemška vlada je po nesreči jedrskega reaktorja v japonski Fukushimi v afektu sklenila, da postopno v 10 letih (do 2022) zapre vse jedrske elektrarne. Kljub temu, da je Nemčija med vsemi EU državami najbolj napredna glede deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, jo je odločitev o zaprtju jedrskih elektrarn odmaknila od podnebnih ciljev glede razogljičenja. Energijo iz zaprtih jedrskih elektrarn je namreč zamenjala energija iz kurjenja “umazanih” ogljičnih virov premoga in plina.

Tovrstnih strateških odločitev z zelo dolgoročnimi posledicami se pač ne sprejema v afektu. Problem je, ker bi za nadomestitev izpada jedrske energije morali inštalirati še za 5-kratnik obstoječih kapacitet (fotovoltaike, vetrnih elektrarn). To pa bi hkrati zahtevalo ogromna finančna sredstva, najrej v nove kapacitete, nato v omrežje in hkrati še v shranjevalnike energije (baterije). Ta račun je bržkone mnogo previsok.

According to a study from the U.S. non-profit National Bureau of Economic Research, Germany is paying dearly for this nuclear phase-out–with human lives.

The study looked at electricity generation data between 2011 and 2017 to assess the costs and benefits of the nuclear phase-out, which was triggered by the Fukushima disaster in 2011 and which to this day enjoys the support of all parliamentary powers in Europe’s largest economy. It just so happens that some costs may be higher than anticipated.

The shutting down of nuclear plants naturally requires the replacement of this capacity with something else. Despite its reputation as a leader in solar and wind, Germany has had to resort to more natural gas-powered generation and, quite importantly, more coal generation. As of mid-2019, coal accounted for almost 30 percent of Germany’s energy mix, with nuclear at 13.1 percent and gas at 9.3 percent.

The authors of the NBER study have calculated that “the social cost of the phase-out to German producers and consumers is $12 billion per year (2017 USD). The vast majority of these costs fall on consumers.” 

Nadaljujte z branjem→