Huh, meni se vedno naježijo vse kocine, ko slišim Leonardov glas. Bil je moj privatni intelektualni oče. In nekako, tako kot pri mami, ko vedno znova dobim slabo vest, da sem se premalo pogovarjal z njo, ko je še bila z nami, tudi pri Leonardu dobivam slabo vest, da sem ga premalokrat šel poslušat v živo, ko je bil še čas. Njegove plošče sem gulil od začetka srednje šole, na koncert mi je uspelo iti samo trikrat. Vendar, tako pri mami kot Leonardu, vseeno nikoli nimam občutka, da bi odšla. Še vedno sta tukaj, ko ju rabim za pogovor ali meditacijo.

Spodaj je prva pesem iz novega, posthumnega albuma Leonarda Cohena “Thanks for the Dance“, ki jo je dokončal njegov sin Adam. Temna je. V moodu njegovega zadnjega albuma “You Want It Darker“, ki je izšel le dobra dva tedna pred njegovo smrtjo. Temna.