Iskanje vira za globalno segrevanje: Glejte v smeri globalizacije in Azije

Azija je odgovorna za več kot polovico izpustov toplogrednih plinov. Kitajska ima večje izpuste CO2 od ZDA in EU skupaj. In dinamika izpustov CO2, ki je pretežno odgovorna za dinamiko globalnega segrevanja, je v tesni korelaciji z vzponom globalizacije, to je prenosom industrijske proizvodnje v Azijo, predvsem v Kitajsko (glejte spodnji dve sliki). ZDA in EU trendno zmanjšujeta emisije CO2, Kitajska jih močno povečuje po odprtju, trend njenih izpustov je eksponenten po letu 2001, ko je bila sprejeta v WTO in se je tja pospešeno preselil velik del zahodne industrijske proizvodnje.

Zato so napori za zmanjševanje emisij CO2 v EU povsem jalovo početje, saj celotna EU emitira le dobro tretjino izpustov Kitajske in manj kot desetino globalnih izpustov. In pri tem niti ne upoštevamo izpustov pomorskega transporta. Če želimo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, bo treba premisliti o obliki sedanje globalizacije: Bomo še naprej proizvajali toliko izdelkov v Aziji (in predvsem na Kitajskem) in jih prevažali v zahodne države, ali pa bomo večji del proizvodnje na okolju prijaznejši način organizirali v zahodnih državah?

To je ključno vprašanje. Več o tej kontroverzni temi naslednji četrtek zvečer na Makroekonomiki.

Image

Slika: Emisije CO2, 1960-2015

Rezultat iskanja slik za CO2 emissions China

2 responses

  1. Oh ne! Ali nismo vedno in povsod vsega krivi “belci”/”zahodnjaki”? Zdaj pa izvem, da najbolj svinjajo v Aziji! Aja, s proizvodnjo za nas, menda, in s prevozom k nam. Pa smo spet mi krivi…

  2. Bomo še naprej proizvajali toliko izdelkov v Aziji (in predvsem na Kitajskem) in jih prevažali v zahodne države, ali pa bomo večji del proizvodnje na okolju prijaznejši način organizirali v zahodnih državah?

    To je ključno vprašanje.

    Kaj ni ravno ekonomija in maksimiranje dobičkov vodilo v prenos proizvodnje na mesta cenene delovne sile? Mar okolju prijaznejši način proizvodnje ni mogoč v Azijskih deželah? Je morda “napaka”, da so tudi ti do tedaj revni narodi skozi tak razvoj dosegli višji življenski standard, porabo? Sama napačna vprašanja! Pravo vprašanje je, kje je tista že vzdržna meja degradacije okolja, ki še daje perspektivo življenju!?

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: