Boris Johnson, Brexit in učinki na Slovenijo

Izvolitev Borisa Johnsona, klovnovskega klona Donalda Trumpa, za premiera V. Britanije je bila pričakovana. Z Johnsonom, tako kot s Trumpom, se spodobnim ljudem ne da ukvarjati. Sta pa oba zelo nevarna. Ker ju ženejo zelo ozki in primitivni osebni interesi in aspiracije ter interesi ozke elite, ker intelektualno nista v stanju razumeti dimenzionalnosti problemov in dolgoročnih posledic lastnih odločitev, niti ju to zanima, hkrati pa so jima v roke položeni vzvodi moči najmogočnejših držav. Kot da bi problematičnemu mulcu namesto avtomobilčka v roke dali kovček z gumbom za uporabo jedrskega orožja. Ne vemo, ali se bo Johnsonova epizoda končala kaj manj klavrno od Mayeve, se je pa z njim na čelu V. Britanije močno povečala verjetnost trdega Brexita (izhoda iz EU brez dogovora).

Ni nujno, da bo trdi Brexit katastrofa za Britanijo, saj bo kasneje dogovor o prosti trgovini in carinski uniji nujen – predvsem zaradi interesov velikih EU držav, za katere Britanija predstavlja pomemben izvozni trg. Lahko pa trdi Brexit v vmesnem času povzroči veliko negotovost in zmedo ter posledično umik proizvodnje tujih podjetij, kar ima lahko dolgoročnejše posledice na tisto, kar je še ostalo od britanske industrije.

Ne glede na obliko britanskega izstopa iz EU, pa študija o posledicah različnih scenarijev Brexita oz. odhoda Velike Britanije iz EU na notranji trg in trgovinske odnose , ki smo jo s kolegoma Tjašo Redek in Črtom Kostevcem pred meseci naredili za Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, kaže, da naj bi bili učinki na slovensko gospodarstvo, zaposlene in potrošnike zelo majhni. Praktično zanemarljivi.

Pri simulaciji izstopa Združenega kraljestva iz EU na slovensko gospodarstvo so bili predvideni trije scenariji: (i) Trdi Brexit (scenarij 1), (ii) Odložen trdi Brexit (scenarij 2), ter (iii) Mehki Brexit (scenarij 3).

Oba pesimistična scenarija 1 in 2 povzemata trdi izstop (hard Brexit) brez dogovora, le da scenarij 2 predvideva odložen Brexit in s tem več časa za prilagajanje gospodarskih subjektov. Po ekstremnem pesimističnem scenariju med V. Britanijo (VB) in EU ne bo prišlo do dogovora, kar bi trgovinski status VB izenačilo s članicami WTO brez posebnih privilegijev ter MFN carinskimi stopnjami. Pri prvem scenariju bi poleg dviga carinskih stopenj prišlo tudi do hkratnega dviga necarinskih omejitev v trgovini med VB in EU. Predpostavljamo, da VB ne bi izgubila vseh že pridobljenih regulatornih, postopkovnih in drugih prednosti, ki izhajajo iz njenega članstva v EU, temveč bi po scenariju trdega izstopa v trgovini ostali dve tretjini vseh odpravljivih necarinskih ovir.

Po optimističnem scenariju (scenarij 3, Brexit z dogovorom) pa bi VB po izstopu iz EU uspela doseči status kot ga imajo sedanje članice EFTA (na primer Norveška). Pri slednjem za trgovino med EU in VB ne bi bilo predvidenih carin, poleg tega pa bi trgovino omejevale tudi občutno nižje necarinske omejitve (ostala bi le ena četrtina potencialno odpravljivih necarinskih omejitev). Scenarij »Brexita z dogovorom« torej predpostavlja, da bo VB uspelo ohraniti določene prednosti notranjega trga, vendar pa VB ne bi imelo polnega dostopa na EU trge.

Simulacija učinkov Brexita z ustrezno prilagojenim GTAP 9 modelom potrjuje, da naj bi imel izstop VB iz EU negativne učinke tako na VB kot tudi na EU. V primeru Brexita bi prišlo do manjšega padca bruto domačega proizvoda v Sloveniji, in sicer do -0,03 % v 10-letnem obdobju (oziroma do -0,003 % zmanjšanja na letni ravni v primeru trdega Brexita).  To odraža predvsem nizko neposredno zunanjetrgovinsko povezanost z britanskim trgom in ugodno industrijsko strukturo.

Tabela: Povzetek narodnogospodarskih učinkov izstopa V. Britanije iz Evropske Unije (v %)

Brexit_SI

Vir: Damijan, Kostevc, Redek (2019), Analiza posledic različnih scenarijev Brexit na notranji trg in trgovinske odnose z Združenim kraljestvom Velike Britanije

Za Slovenijo modelske napovedi učinkov na zunanjo trgovino v primeru Brexita kažejo skupne učinke v razponu med 0.06-odstotnim padcem (trdi Brexit) in 0.01-odstotno rastjo izvoza (mehki Brexit). Po pričakovanjih naj bi izvoz Slovenije v VB padel, odvisno od scenarija, v razponu med 3.7% in 32.3%, uvoz pa v razponu med 3.3% in 9.7%. Istočasno naj bi se povečal izvoz v ostale članice EU in tudi v preostanek sveta. Po drugi strani bi nekoliko občutneje narasel uvoz iz EU, hkrati pa bi bil nekoliko občutnejši tudi padec uvoza iz tretjih držav. Po simulacijah naj bi torej prišlo do močnega padca slovenskega izvoza v VB (zmanjšanje za tretjino v primeru trdega  Brexita), kar bi delno pokrilo povečanje izvoza v EU in preostanek sveta. Trgovina bi se torej zaradi izstopa VB iz EU preusmerila na preostanek članic in delno tudi na tretje države, skupen učinek na slovensko agregatno zunanjo trgovino pa bi bil zanemarljiv.

Izstop bi nekoliko zmanjšal dodano vrednost v nekaterih panogah slovenskega gospodarstva, v nekaterih pa bi jo povečal. V vsakem primeru bi bil vpliv majhen. Hkrati pa so v primeru mehkega Brexita ocenjeni učinki na dodano vrednost v večini panog tako nizki, da lahko sklepamo, da do negativnih učinkov po scenariju Brexita z dogovorom praktično ne bi prišlo.

Med bolj prizadetimi panogami (po scenarijih 1 in 2) naj bi bile lesnopredelovalna industrija, javne storitve, gozdarstvo, kovinarska industrija ter pridelava žit in poljščin. Pri tem je daleč največji negativni učinek ocenjen v lesnopredelovalni industriji, ki danes predstavlja eno šestino izvoza v VB in katere dodana vrednost bi v primeru trdega Brexita padla za skoraj 1.1% in za slabo četrtino odstotka po scenariju Brexita z dogovorom. Med panogami, ki bi z Brexitom nekoliko pridobile, pa so obeti najboljši za vozila, kemično industrijo, mesno industrijo in usnjarstvo. Razpon rasti dodane vrednosti pri navedenih panogah je med 0.3% in 0.9%, v ostalih panogah pa ne presegajo desetinke odstotka v 10-letnem časovnem horizontu simulacije.

Potencialni učinek na zaposlenost zaradi Brexita je relativno majhen. V primeru izstopa Združenega kraljestva z dogovorom, je potencialno ogroženih 237 delovnih mest, v primeru trdega Brexita pa do 900 delovnih mest (nekoliko manj v primeru odloženega trdega Brexita). Daleč največji učinek gre pričakovati pri javnih storitvah, saj je tudi zaposlenost v tem sektorju občutno večja kot pri drugih. Nekoliko višja absolutna izguba delovnih mest je pričakovana tudi v primeru trgovine, medtem ko bi bile pri ostalih sektorjih spremembe manj opazne. Zaradi strukture slovenskega gospodarstva je učinek na zaposlenost kvalificirane delovne sile višji kot pri nekvalificirani delovni sili. Ne glede na to pa so ti učinki Brexita na zaposlenost v 10-letnem obdobju relativno majhni – so najmanj za faktor 5 manjši glede na običajne sezonske fluktuacije na trgu dela.

Podrobneje smo analizirali tudi vpliv Brexita na gospodarske subjekte in potrošnike prek anket in globinskih intervjujev. Povzetek stališč slovenskih podjetij glede učinkov Brexita je naslednji:

  • Približno 75% podjetij pričakuje zelo negativen/negativen učinek za gospodarstvo EU
  • Čez 90% pričakuje zelo negativen/negativen za gospodarstvo VB
  • Približno 60% respondentov pričakuje negativne posledice za slovensko gospodarstvo
  • Bolj negativna so pričakovanja za velika slovenska podjetja kot pa za SME
  • Večina respondentov za svoje podjetje ne pričakuje vpliva (60%), 35% pričakuje negativen/zelo negativen.

Iz ankete potrošnikov izhaja, da so zelo dobro seznanjeni z Brexitom, ne pričakujejo pa vpliva na svoj materialni položaj (zaposlitev in plače). Prilagoditev se pričakuje pri spletnih nakupih; potovanja, delo in študij v Britaniji pa so zanje zelo malo pomembni.

________________

* Celotna analiza je dostopna na spletni strani MGRT.

%d bloggers like this: