Bine Kordež

Podatki kažejo, da so obdavčitve plač do 167 % povprečne plače v Sloveniji približno na nivoju evropskega povprečja ali celo malo pod njim. Prikazani  podatki so popolnoma verodostojni in vsakodnevno navajanje teze o skoraj najvišji obdavčitvi plač v EU so preprosto ponavljanje slišanega brez preverjanja. Z višjo obdavčitvijo odstopamo le pri najvišjih plačah za nekaj tisoč posameznikov – a mednje ne spadajo inženirji in strokovnjaki, ki naj bi bežali v tujino, temveč predvsem najbolje plačan menedžerski krog in še kakšni posamezni poklici (odvetniki, zdravniki).

Primerjave obdavčitve plač po državah imajo vedno precej omejitev, ker ima vsaka država svoje specifičnosti. Zaradi tega je pri uporabi potrebno biti previden, saj se zaradi tega v javnosti ter tudi v strokovnih raziskavah pojavljajo različni rezultati. Pogosto tudi odvisno od tega, kaj pisec želi dokazati. To seveda lahko očitamo tudi v nadaljevanju prikazanim podatkom, čeprav bi vseeno poudaril, da je izbrani vir zanesljiv, primerjava pa menim, da tudi strokovno korektna.

Uporabil sem namreč uradno statistiko EU (Eurostat) in sicer višine plač ter nivo obdavčitve glede na višino plače. Podatki so sicer za leto 2015, ker so zadnji podatki za 2016 še deloma pomanjkljivi, a to ne vpliva veliko na rezultate. Podatke sem za Slovenijo preveril tudi preko veljavne davčne zakonodaje in posredovani podatki ustrezajo dejanskim razmeram v Sloveniji v tem letu in vemo, na kaj se nanašajo.

Nadaljujte z branjem→

Huh, precej ekspliciten intervju, ki ga je “milijonar plačan od milijarderjev” Tucker Carlson naredil z nizozemskim zgodovinarjem Rutgerjem Bregmanom kmalu po trenutku resnice za milijarderje, ki ga je Bregman uprizoril v Davosu, in ki ga Fox News ne želi objaviti. Vsaka sekunda je za prste polizati.

Bine Kordež

Nedvomno  so trenutne mednarodne gospodarske (in politične) razmere dokaj nepredvidljive. V preteklih desetletjih smo imeli kljub nihanjem vseeno občutek, da stvari potekajo po nekih tirnicah, v nekem, vsaj zakulisnem dogovarjanju med državami. Zaradi tega je prisotno tudi več dilem in strahov, kakšna bodo gospodarska gibanja v bodoče. Zelo močan je namreč še spomin na zadnjo krizo pred desetimi leti in pričakovane so razne napovedi o še globljih padcih gospodarske aktivnosti v svetu.

Na drugi strani pa je tudi res, da nobena resna institucija za naslednji dve, tri leta (običajen horizont napovedi), ne predvideva kakega globalnega padca. Napovedi gospodarske rasti so res nekaj nižje, nihče pa ne govori o denimo 5-odstotnem padcu ali kaj podobnega. Razlika med 0.2 ali 1.2 odstotkov rasti je sicer velika, realno pa na ekonomski položaj (standard) ljudi nima velikega vpliva. Seveda, dokler gledamo samo ekonomski vidik. Na žalost pa takšne, sicer minimalne spremembe vplivajo na obnašanje ljudi in to se potem lahko odrazi v večjih neugodnih posledicah.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V preteklem tednu, ko so mediji objavili vest, da je kriminalistična policija vložila kazensko ovadbo zoper štiri osumljene osebe zaradi zlorabe položaja v postopku javnega naročanja za oddajo naročila izdelave makete drugega tira Divača – Koper, je minister Jure Leben večkrat javno izjavil, da je pogodba o naročilu izdelave makete med Direkcijo za infrastrukturo in podjetjem ART REBEL 9 vizualne komunikacije d.o.o. razveljavljena in da proračun Republike Slovenije izvajalcu naročila ni plačal pogodbeno določenega zneska v višini 133.590,00 evrov.

Kar trdi minister Jure Leben, ni res, pač pa je res naslednje:

ni res, da bi bila pogodba o naročilu izdelave makete Drugega tira Divača – Koper razveljavljena, saj je razveljavitev pogodbe možna če jo razvežeta pogodbeni stranki sporazumno, ali če pogodbo razveljavi ali razglasi za nično sodišče v pravdnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji.

Nadaljujte z branjem→

Nerdy, vendar zelo zanimivo.

Washington Post (WaPo), ki je v lasti Jeffa Bezosa, ustanovitelja in glavnega lastnika Amazona, je pravkar objavil analizo, koliko davkov plačuje Amazon v ZDA (to je nekaj podobnega, kot če bi Delo objavilo analizo plačevanja davkov Kolektorja, Dnevnik pa podobno analizo za DZS). No, analiza kaže, da je v obdobju 2009-2018, Amazon zabeležil uradno 26.5 milijard $ dobička, na to pa plačal 791 mio $ davka. Efektivna stopnja davka od dobička je bila tako le 3% ob uradni stopnji 35% (od lani ta znaša 21%).

No, Amazon je začel z resnejšimi dobički šele v zadnjih treh letih. In glej no glej, v zadnjih dveh letih je Bezosu uspelo s kombinacijo davčnih olajšav in davčnih kreditov plačati “negativni davek” od dobička. Lani je denimo prikazal za 11.2 milijard $ dobička, od države pa dobil za 129 mio $ davčnega povračila. 1 milijardo $ pri plačilu davka je Amazon privarčeval zgolj zaradi ugodne davčne obravnave izplačila delniških opcij lastnikom (se pravi, lastniki so del izplačanih dividend dobili v obliki pravice na ugodnejši nakup delnic Amazona po znižani ceni).

Nadaljujte z branjem→

• Economics After Neoliberalism – Naidu, Rodrik, Zucman
• How Can We Tax Footloose Multinationals? – Joseph E. Stiglitz
• Your data is worth billions. Can Newsom make tech giants like Facebook and Google pay up? – The Fresno Bee
• Fiscal and Welfare Costs in a Time of Low Interest Rates – Olivier Blanchard
• Do tax increases always contract economies? – Brookings
• How Much Does Heterodoxy Help Progressives? (Wonkish) – Paul Krugman
• Inflation: Stress-Testing the Phillips Curve – FRBSF
• Donald and the Deflationists – Paul Krugman
• Economics for Inclusive Prosperity (EfIP) – Dani Rodrik
• Democrats, Debt and Double Standards – Paul Krugman
• What’s Wrong With Functional Finance? (Wonkish) – Paul Krugman
• Trends in Hispanic Labor Force Participation – Federal Reserve Bank of Atlanta
• How do firms grow as they age? – Bank Underground
• On the built-in instability of cryptocurrencies – VoxEU
• Why Regulators Are Unprepared for the Next Financial Crisis – Tim Taylor

Pred petimi leti je Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev (ICIJ) objavil t.i. Lux Leaks preiskavo, ki je razkrila, kako se je preko 300 globalnih podjetij s posebnim sporazumom z vlado Luksemburga dogovorilo, da bodo prek Luksemburga utajevala davke. Davek od dobička, ki bi ga morala plačevati v ostalih članicah EU, so v Luksemburgu po dogovoru z Junckerjevo vlado plačevala v simboličnem znesku.

Od objave Lux Leaks se ni zgodilo nič. Margrethe Vestager, komisarka za konkurenčnost v Evropski komisiji, ki je bila tako odločna in neomajna v zahtevah, da mora Slovenija razprodati banke, ki so dobile državno pomoč, je zavrnila takojšen začetek postopka proti Luksemburgu zaradi kršenja pravil (davčne) konkurence. Njen “šef”, predsednik Komisije, je bil in je še vedno seveda Jean-Claude Juncker, ki je bil v vlogi predsednika vlade Luksemburga pokrovitelj teh sporazumov.

No, ni čisto res, da se po objavi Lux Leaks ni zgodilo nič. Obtožen in obsojen je bil “žvižgač” Antoine Deltour, uslužbenec svetovalne hiše PwC, ki je fotokopiral dokumente svojega podjetja, ki je sodelovalo v teh rabotah, in jih posredoval novinarjem. Po 2-letni pravni bitki je prizivno sodišče v Luksemburgu Deltoura oprostilo obtožb.

To je pač evropska elita, s katero imamo opravka.

Nadaljujte z branjem→

Ta nastop zgodovinarja Rutgerja Bregmana, ki je prišel na panel v Davosu na povabilo milijarderjev, vrnil pa jim je z napadom na bogataše, ki se izogibajo plačilu davkov, je takoj postal viralen. Njegovo sporočilo je bilo zelo preprosto: bogataši, nehajte se hecati z bedasto filantropijo, začnite plačevati pošten delež davkov.

Nadaljujte z branjem→

Eh, ne vprašajte. Valentinovo, jebiga.