Razpis za karavanški predor: Kaj je spregledal DKOM?

Bogomir Troha

Predsednik socialistične Jugoslavije Tito naj bi ob neki priliki okaral sodnike, naj se pri svojem delu ne oklepajo zakonov kot pijanec plota. Ker ne vemo, v kakšnem kontekstu je bila izjava izrečena, če je sploh resnična, se z današnjega vidika lahko ob njej le hudomušno nasmehnemo. Če pa omenjeno izjavo postavimo v kontekst sklepa Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM) v zadevi »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke« z dne 29. 11. 2018 (DKOM, 2018), bi ta izjava dobila pomen.

V zadnjem mesecu je razvpiti sklep DKOM izzval precejšnje negodovanje, tako med strokovnjaki s področja gradbenih investicij, kot tudi med pravniki. Zato bom v tem članku poskušal argumentirano pojasniti strokovni pogled z vidika stroškovnega inženirja. Stroškovno inženirstvo je inženirska disciplina, ki združuje znanja prvenstveno s področja gradbeništva, pa tudi s področij pogodbenega prava in ekonomije.

Članek je sestavljen iz povzetka in treh prilog, v katerih so predstavljeni dokumenti, ki so podobni spornim dokumentom, izpis z odločitvijo povezanih členov zakonodaje in iz daljšega komentarja ugotovitev DKOM. Naj že uvodoma povem, da za članek nisem dobil niti navodila, niti naročila o čem naj pišem in kako naj pišem.

Bistvo pritožbe treh ponudnikov, ki ga je obravnaval DKOM

V sklepu DKOM (DKOM, 2018) je navedeno, da so se na sklep naročnika o dodelitvi javnega naročila pritožili trije neuspešni ponudniki. Vsi skupaj so navedli več domnevnih nepravilnosti, vendar se je DKOM v svojem sklepu omejila le na ugotavljanje ene nepravilnosti. Sporno naj bi bilo to, da je naročnik DARS po poteku roka za oddajo ponudb pozval najbolj ugodnega ponudnika, ki je bil pozneje izbran, k popravku in dopolnitvi obrazcev, ki so bili priloga ponudbene dokumentacije (DARS, 2017), in sicer:

  1. obrazec C »Cenik gradbene mehanizacije in opreme, ki bo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe«
  2. obrazec C1 »Seznam transportnih sredstev, ki bodo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe«
  3. obrazec D »Struktura delovne sile, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe«
  4. obrazec D1 »Podatki o gradbenem materialu«

Ti obrazci so bili vsebinsko podobni Seznamu kalkulativnih virov na Sliki 3 v prilogi. Po mnenju pritožnikov je izbrani ponudnik nedovoljeno naknadno spreminjal ponudbeno ceno in tehnične specifikacije.

Za utemeljitev odgovora na vprašanje, ali je bilo popravljanje podatkov v ponudbi dopustno, je potrebno prebrati celotno besedilo s prilogami. Bistveno pa se mi zdi spodnje vprašanje, na katerega v medijih še nisem našel komentarja:

Ali je mogoče za naknadno popravljene podatke v prilogah trditi, da so predstavljali prvotno voljo ponudnika, pred potekom roka za oddajo ponudb?

Iz več izjav predsednika DKOM g. Smrdela je bilo razbrati, da je odločitvi DKOM botrovalo neustrezno tolmačenje zakonodaje, ki izvira iz nepoznavanja strokovne tematike dokumentacije, ki sestavlja ponudbo. Zato bom v nadaljevanju poskušal problem predstaviti poenostavljeno, da bo razumljiv čim večjemu številu bralcev.

Menim, da je bil namen naročnika DARS, da bi se dodatna in nepredvidena dela obračunavala po istih cenah kot predvidena dela, za katera so bile cene opredeljene v ponudbenem predračunu. Ker pa ob oddaji ponudbe ni mogoče opredeliti nepredvidenih in dodatnih del, je potrebno najti način, da izvajalec ne bo pri zahtevkih navajal višjih stroškov, kot so bili v ponudbenem predračunu. Potrebno je namreč vedeti, da so npr. cene materialov, ki jih nabavljajo mali naročniki, bistveno višje od cen materialov, ki jih nabavlja veliko izvajalsko podjetje z letno realizacijo preko 100 mio €. Tudi če bi izvajalec v analizah cen (postavk) v zahtevkih pravilno navajal maloprodajne »cene« materialov iz javno objavljenih cenikov, bi bile te »cene« še vedno mnogo višje kot veleprodajne »cene«, po katerih material nabavlja izvajalec.

Zato je DARS v prilogah zahteval od ponudnikov, da izpolnijo obrazce, na katerih določijo »cene« kalkulativnih virov oz. tiste kalkulativne elemente, ki so skupni in nespremenljivi v gradbeni kalkulaciji in jih »nesrečno« poimenoval ceniki.

Potrebno je zelo jasno povedati, da v tem primeru ne gre za neposredne cene, po katerih se bodo obračunavala dodatna in nepredvidena dela, ampak gre za kalkulativne osnove, za zidake v zidu, ki mu pravimo gradbena kalkulacija in predstavlja postopek izračuna cene po enoti postavke. Cene po enoti so prave cene v pogodbenem predračunu, po katerih se obračunavajo dela in po katerih bi se lahko obračunavala dodatna in nepredvidena dela.

Nerazumljivo pa je, da DARS že ob oddaji ponudbe ni zahteval analiz cen postavk, iz katerih bi lahko sam razbral kalkulativne osnove. Namesto tega je ob oddaji ponudb zahteval le podatke o kalkulativnih osnovah. Ob pregledu obrazcev, v katerih so bili navedene kalkulativne osnove, pa je strokovnjakom na DARS postalo jasno, da ti podatki niso točni. Zato so, kot predvideva ponudbena dokumentacija in ZJN-3, pozvali ponudnika k oddaji analiz cen določenih postavk in k popravku oz. dopolnitvi kalkulativnih osnov v ponudbenih obrazcih, da bi preko ujemanja cen postavk v predračunu, »cen« virov v prilogah in »cen« virov v analizah cen, ugotovili, katere cene je ponudnik uporabil v ponudbi.

Ponudnik, ki ni še nikoli nastopal na slovenskem trgu, je verjetno špekuliral in navedel previsoke kalkulativne osnove in ni računal na skrbnost naročnika, da bo te podatke preveril. DARS je »špekulacijo« spregledal in skladno z načelom dobrega gospodarja, in povsem v skladu z ZJN-3, zahteval od ponudnika popravek v prilogah obrazcev in ne v ponudbenem predračunu.

Glede na to, da ni znano, koliko analiz cen postavk je DARS dobil, ne moremo presojati o tem, ali so popravljene kalkulativne osnove ustrezne. Če je bilo število analiz cen postavk veliko in če so bile analize cen kompleksne, v katerih je nastopalo več kalkulativnih virov, potem bi lahko z dovolj veliko stopnjo verjetnosti trdili, da je ponudnik dokazal, da so »cene« iz kalkulativnih osnov tiste »cene« virov, ki so bile uporabljene v ponudbi – in to je bil cilj DARS – da bodo cene za dodatna in nepredvidena dela imele iste kalkulativne osnove kot cene predvidenih del uporabljenih v ponudbi. 

DKOM ni ločil pomenske razlike med »cenami« kalkulativnih virov in cenami postavk predračuna. Zato je bil zmotno prepričan, da so bili v obrazcih, v katerih so se spreminjali podatki, cene.

DKOM je prepričan, da je šlo pri popravkih kalkulativnih elementov (»cen« kalkulativnih virov) za nove cene po katerih se bodo obračunavala dela. DKOM noče razumeti, da pri popravkih ni šlo za nove »cene«, ampak kvečjemu za stare »cene«, s katerimi je ponudnik izdelal ponudbeni predračun in po katerih bi se lahko izdelale analize cen novih postavk. Ponudnikova napaka je v tem, da je spregledal stavek, da bo moral »cene« virov v prilogah utemeljiti z analizami cen predračunskih postavk in je, kot je to običajno pri marsikaterem naročniku, mislil, da podaja samostojen in neodvisen cenik virov za kalkulativne elemente dodatnih del in nepredvidenih del.

Napaka DKOM pa je mnogo večja in usodnejša, saj svoje zmotno tolmačenje utemeljuje na neznanju strokovne tematike stroškovnega inženiringa.

Državni interes

Ker članek nasprotuje odločitvi DKOM, bodo mnogi ta članek razumeli kot favoriziranje najbolj ugodnega  ponudnika. Zato je potrebno na koncu zastaviti tudi drugačne vrste vprašanja, ki pa se ne tičejo DKOM, ampak državne politike, ki nas je pripeljala v stanje, da je tuji ponudnik ugodnejši od domačega.

Pri podelitvi naročila za gradnjo druge cevi cestnega predora Karavanke turškemu ponudniku se porajajo vprašanja, ali je slovenski državni interes:

  • odpoved gradbenim investicijam pred desetimi leti, kar je povzročilo propad celotne gospodarske panoge gradbeništva,
  • da je cena predorov 2. tira 250 €/m3, cene avtocestnih predorov DARS pa so bile 140 €/m3 ,
  • da slovenska gradbena podjetja ne dobijo dela,
  • da bodo slovenska gradbena podjetja podizvajalci tujih,
  • da je koncept slovenskega izvajalskega gradbenega podjetja inženiring podjetje, ki nima lastnega razvoja,
  • da imamo v Sloveniji podjetja, ki niso samostojno sposobna izvajati večjih projektov niti v Sloveniji, kaj šele v tujini,
  • da slovenski gradbeni inženirji nimajo možnosti razvoja v Sloveniji,…

______________

Priloge

Priloga 1: Dokumenti pomembni za razumevanje odločitve DKOM

Priloga 2: Komentar odločitve DKOM

Priloga 3: Stališči DARS, DKOM, zakonodaja in navodila ponudnikom

______________

Sklici

DARS. (December 2017). Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe za Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke.

DARS. (December 2017). Osnutek pogodbe za Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke .

DARS. (December 2017). Ponudba za Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke.

DARS. (December 2017). Posebni pogoji za “Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke”.

DKOM. (20. 12 2018). Obvestila DKOM. Pridobljeno iz Izjava za javnost: http://www.dkom.si/aktualno/obvestila/2018122016501478/

DKOM. (29. 11 2018). Odločitve DKOM. Pridobljeno iz 018-166/2018-23 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2018120409174750/

DKOM. (10. 9 2018). Odločitve DKOM. Pridobljeno iz 018-135/2018-8 Občina Sodražica: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2018091308455678/

Fidic. (1999). Posebni pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, ponatis 2009.

Pravni informacijski sistem. (29. 12 2018). Obligacijski zakonik. Pridobljeno iz http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1263#

Pravni informacijski sistem. (29. 12 2018). Zakon o javnem naročanju 3. Pridobljeno iz http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7086

RTV SLO. (20. 12 2018). Tarča. Pridobljeno iz Sto milijonski posel gradnje 2. cevi karavanškega predora: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174584037

RTV SLO. (09. 01 2019). Studio ob 17h: Predor Karavanke in ostali veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji.

One response

  1. Zelo dobra analiza in prikaz problematike stroškovnega inženirstva. To področje je v gradbeništvu na splošno zelo podcenjeno. Še bolj pa o tem nič ne vedo številni “strokovni” komentatorji v naših medijih. Na žalost tudi v nacionalnih!
    S komentiranjem gradbeništva in velikih infrastrukturnih projektov se v Sloveniji ukvarjajo predvsem negradbeniki. Na eni od preteklih oddaj na nacionalki sem ugotovil, da sta bila od sedmih komentatorjev izrazito gradbeniške teme, samo dva, ki sta imela strokovni stik z gradbeništvom! So pa vsi drugi veliko več vedeli o tem kako se gradi oz. vodi velike gradbene projekte. Ko se komentirajo v medijih veliki infrastrukturni projekti pa praviloma ni zraven ne načrtovalcev, ne graditeljev teh objektov. Med novinarji praktično ni poznavalcev gradbeništva, zato so zanje očitno bistveno bolj primerni populistični politični komentatorji!
    Vsebinsko se z vsem strinjam, kar je napisal g. Troha o načinu priprave gradbene ponudbe. Je lep prikaz, ki ga pa verjetno redki razumejo oz. se vanj poglobijo. Tisti, ki smo na gradbišču reševali zaplete v zvezi z dodatnimi deli in obračunom del pa vemo kako pomembno je, da je pogodba zelo jasna in daje možnosti korektnega obračuna izvedenih del. Eden od takih elementov pogodbe so tudi kalkulativne osnove oz. elementi. Tu lahko nastopajo številne špekulacije ponudnikov, ki jih mora izkušen investitor obvladovati!
    Povsem podpiram zaključke oz. vprašanja o državnem interesu na področju gradnje velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Čudi me, da se pristojni ne vprašajo zakaj so sedanje cene gradnje predorov veliko višje kot so bile te cene na »preplačanih« avtocestah. Seveda tu manjka resna strokovna analiza izgradnje avtocestnega programa, ki bi jo urejena država morala že zdavnaj narediti o tem največjem infrastrukturnem projektu Slovenije! Napake, ki jih je naredila država oz. politika v zadnjih 10 letih so praktično nepopravljive, vsaj na kratek rok. Iz države z razvitim gradbeništvom smo padli na nivo nerazvitih držav, ki nikoli niso imele svoje gradbene operative in so zato polje kjer se pasejo tuje gradbene firme in konzultanti z vsemi posledicami. Morda bi se pa iz gradnje prve cevi predora Karavank kaj naučili?

    Metod Di Batista

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: