Misterij porasta prihodkov od dohodnine oziroma kako vlada na skrit način povečuje obdavčitev dela

Bine Kordež

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za 2018 je predvidenih tudi za 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oziroma prek 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje –  napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov – ne bi ugibal. Vsekakor pa je zanimivo pogledati, zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Podatki razkrivajo zanimivo zagodbo.

Pretežni del dohodnine (blizu 90 %) država zbere z obremenitvijo plač. Od bruto plače se najprej odvede 22,1 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, nato se odštejejo olajšave za otroke ter splošna olajšava za vse prejemnike, preostanek pa je osnova za izračun dohodnine po veljavni lestvici. Pri tem so najnižji prejemki obdavčeni s 16 %, a če uveljavljaš še olajšavo za enega otroka, dohodnine do 900 evrov bruto mesečne plače sploh ne plačuješ. Z rastjo prejemkov, se stopnja obdavčitve dviga in najvišja stopnja je trenutno 50 %. Ta stopnja velja za plače nad 8.000 evrov – a ne za celotno plačo, temveč samo za prejemke nad tem zneskom, preostala plača pa je obdavčena v povprečju z 32 % (to omenjam zato, ker večina meni, da se z dvigom plače in prehodom v višji davčni razred plača dohodnina v celoti po tej višji stopnji, dejansko pa ta velja samo za dodatni prejemek nad to mejo).

Skupaj pobrane dohodnine iz plač bo letos za 2,3 milijarde evrov ali približno 9,8 % več kot v letu 2017. Zneski ter spremembe so prikazane v spodnji tabeli, kjer je dodan tudi podatek, kaj je pripomoglo k takšnemu povečanju dohodnine. Logično je seveda, da na prilive vplivajo tako višje plače kot tudi večje število zaposlenih. Po oceni bodo letošnje plače okoli 3,8 % višje kot lani in to je prineslo 80 milijonov dodanih prilivov v državne blagajne. Prav tako pa se je precej povečalo tudi število zaposlenih (približno 3,5 %) in tudi ti so v proračune vplačali dodatnih 70 milijonov evrov dohodnine.

Dohodnina

Nato pa imamo še tretji učinek, ki pa je precej bolj “skrit”. Ob uvedbi dohodninskih letvic pred leti, so se meje razredov vsako leto revalorizirale z rastjo plač in s tem se je zagotavljala ves čas enaka povprečna obdavčitev z dohodnino. Usklajevanje namreč zagotovi, da se ob npr. 4 % splošni rasti bruto plač, za enak odstotek poveča plačilo dohodnine, 4 odstotke pa je višja tudi neto plača.

Leta 2013 pa so bile s Programom stabilnosti (znani ZUJF) ukinjena usklajevanja vseh prejemkov in tudi dohodninske lestvice. To takrat niti ni imelo posebnega učinka, ker rasti plač ni bilo. Ekonomske razmere so se zadnja leta stabilizirale, ponovno se je uvedlo tudi usklajevanje vseh prejemkov – na dohodninsko lestvico pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Letošnja dohodninska lestvica je enaka lanski in če bi jo uskladili z 3,8-odstotno rastjo bruto plač, bi za toliko porasle tudi neto plače ter priliv dohodnine (brez ostalih sprememb). Ker pa je lestvica ostala enaka, bi ob enakem številu in strukturi zaposlenih ter 3,8-odstotnem povečanju plač, povprečna neto plača porasla nekaj manj (za 3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili za 6 % višji (za 2,2 odstotni točki).

Izpostavljam torej “skrito” povečanje davčne obremenitve saj se z dohodninsko lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice, davčna obremenitev v povprečju povečuje. Podobni učinek (50 milijonov evrov) bi dosegli, če bi na primer povečali vse davčne stopnje za pol odstotne točke. A predstavljajte si vihar, ki bi ga povzročil takšen predlog povečanja davčne obremenitve! Ko pa pridemo do enake dodatne obremenitve plač (zgolj brez uskladitve lestvice), tega sploh nihče ne opazi.

Bojim se, da je to pojasnilo zopet nekoliko bolj zapleteno – a ravno v tem je problem, da se ne vidi, kako z enako dohodninsko lestvico ob rasti plač dejansko povečujemo povprečno obdavčitev prejemkov. Letos se je tako povprečna obdavčitev plač dvignila iz lanskih 12,8 % na 13 %, kar je sicer malo – a pomeni dodatnih 2,2 odstotka porasta dohodnine oz. 50 milijonov evrov na letnem nivoju. To bi seveda lahko izračunali tudi na finančnem ministrstvu in že vnaprej ocenili, da bo dohodnina zaradi vseh navedenih učinkov lahko tudi za 10 % višja in to se bo tudi zgodilo.

Poleg dohodnine od plač, pa plačujemo še dohodnino od kapitalskih dobičkov (dividende, obresti), kjer je bilo letos pričakovano precej več prilivov (za tretjino), manjši porast pa je bil pri ostalih virih (iz dejavnosti – s.p., od najemnin, kmetijstva in podobno). Kot je razvidno iz tabele, je bilo teh dodatnih prilivov za 54 milijonov evrov (od tega 34 milijonov od dividend) in ta del prilivov denimo da je nekoliko težje  oceniti. Nato pa je še postavka neto vračila dohodnine. V začetku leta se vedno naredi poračun, ko nekateri doplačajo, drugi dobijo vrnjeno in praviloma ima država več povračil, kar zmanjšuje skupni znesek pobrane dohodnine. Po vseh teh učinkih bo torej država letos predvidoma zbrala za 244 milijonov evrov več dohodnine kot lani in tako za 11 % presegla lanske prilive.

Sledi seveda logično vprašanje, kako da se bodo potem prilivi iz dohodnine v državnem proračunu povečali za več kot 15 %, medtem ko je država načrtovala povečanje zgolj za 4,5 %? Vendar pustimo to vprašanje, zakaj namerno načrtujejo prenizke prilive od dohodnine, za načrtovalce proračunskih prihodkov.

Pomemben pa je še en vidik. Pri načrtovanju prilivov od dohodnine je namreč potrebno upoštevati zakonska določila, po katerih se zbrana dohodnina razdeli med občine in proračun, zadnja leta približno pol – pol. A če so lani občine dobile točno polovico skupnega zneska, bo letos njihov delež padel na približno 48 % (vsaj tako je videti po desetih mesecih). Kljub skupnemu povečanju prilivov iz dohodnine za 11 %, bodo občine dobile “le” za 6 % več dohodnine kot lani. Razlika ostaja v državnem proračunu in zato bodo tam prilivi iz dohodnine predvidoma višji za več kot 15 %. V evrih to pomeni 170 milijonov evrov več kot lani za proračun oziroma 120 milijonov evrov več kot so načrtovali v sprejetem proračunu (!).

Ne dvomim, da je takšna delitev v skladu z veljavno zakonodajo[1], a najbrž tega ministrstvo ne razlaga na veliko. Če bi ostalo delitveno razmerje enako kot lani, bi občine dobile npr. kar za 50 milijonov evrov več kot bodo sicer. V tem kontekstu je zanimiv dogovor vlade z občinami o dvigu povprečnine za naslednje leto za 32,5 milijonov evrov, kar se je razumelo kot korak države nasproti občinam. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je na teh pogajanjih slučajno kdo povprašal, zakaj si je država od letošnjega povečanega kolača dohodnine odrezala kar 70 %, namesto da bi to povečanje dohodnine delila pol – pol z občinami.

In ne pozabimo, da bodo razmere v naslednjem letu kar precej podobne. Plače bodo verjetno zopet višje za skoraj 4 %, več bo tudi zaposlenih, ostaja pa ponovno nespremenjena dohodninska lestvica. To pomeni nadaljnjo (prikrito) rast povprečne obdavčitve plač z dohodnino, zaradi česar bodo prilivi zopet dodatno višji vsaj za dve odstotni točki. Zanimivo bo spremljati, kako bodo to upoštevali v predvidenih popravkih proračuna za 2019 in koliko bodo te dodatne rasti dohodnine deležni v občinah. Po letošnjih izkušnjah ne veliko in predvideno povečanje povprečnine bo mogoče zopet manjše, kot bi dobili samo s sorazmernim deležem pobrane dohodnine.

Seveda ne poznam vseh ozadij in vseh določil veljavne zakonodaje, a nesporno je

  • da se z neusklajevanjem dohodninske lestvice na nekako prikrit način povečuje obdavčitev plač ter
  • da občine niso deležne vsega povečanja prilivov iz dohodnine in ustrezno več ostaja v proračunu.

___________

[1] Ob tem bi vseeno omenil primer iz leta 2012, ko je Davčna uprava deset mesecev napačno usmerjala del prilivov iz prispevkov, zaradi česar sta pokojninska in zdravstvena blagajna dobili več kot 100 milijonov dodatnih prilivov, a do oktobra tega ni nihče opazil. No, verjamem, da ne v proračunu, v omenjenih blagajnah pa najbrž so, a so bili raje tiho – presežka se pač ne braniš. Po ugotovitve napake, je bilo sredstva potrebno vrniti v proračun. Za ZPIZ to ni bila težava, ker tam pač država doda kar zmanjka in kar so vrnili, so dobili  isti mesec kot dodatni prispevek države nazaj. Težje pa je bilo v zdravstveni blagajni, ko bi skoraj ne uspeli izplačati plač in je potem proračun počakal.

One response

%d bloggers like this: