Francoski davki v slovenski perspektivi

Jasmina Držanič

Zdaj je nastopil trenutek, ko se iz načelnih izrekov o zadnjih francoskih tednih in iz širine spustimo v globino duhamornega branja uradnih listov in si mnenje ustvarimo s konkretno tvarino. Najprej poglejmo dvojec davkov, ki je Macrona naredil za »predsednika bogatih«. 

Najprej je tu korporacijski davek, pri nas mu rečemo obdavčitev dohodka pravnih oseb, v Franciji sliši na l’ mpôt sur les sociétés (IS) in tu sta bili včasih dve stopnji in sicer za mikro podjetja je bila 15%, za ostale pa 33,3%. No, v letu 2017 so spremenili zadevo in sedaj je načrt, da se bosta obe stopnji postopoma izenačili na 25%.

FR-davki-1

Vir: Publication de la loi finances pour, 2018

Jasno je, da taka sprememba lestvice najbolj udari majhna podjetja, ki jih je največ in zaposlujejo največ ljudi.  Podatkov o tem, koliko je ta sprememba povzročila dvig cen in zmanjšanje kupne moči, nisem našla (oziroma, bi morala iskati po zbirkah francoskega statističnega urada in bi to nekaj časa trajalo).

Saj vemo, pa vseeno: v Sloveniji velja stopnja 19%.

V obeh državah je potem še en set olajšav, tako da je efektivna stopnja nižja.

Drug davek, ki je zelo razjezil francoske državljane, pa je davek na nepremičninsko premoženje, ki je l’impôt sur la fortune immobilière (IFI), ki je nadomestil solidarnostni davek na premoženje – Iimpôt de solidarité sur la fortune (ISF). Tega so v Franciji uvedli leta 1981 in ideja je bila, da morajo vse osebe (občani, podjetja, skladi), ki imajo premoženje v določeni velikosti, za to plačati davek. Macronova ekipa je trdila, da se je efekt tega davka zmanjšal zaradi tega, ker so  premožni na vse možne načine vlekli svoje premoženje ven iz Francije in da se je nateklo premalo. Namesto tega so sklenili obdavčiti nepremičninsko premoženje, ker nepremičnine pa res ne morejo nikamor pobegniti in sedaj je tako, da bo moral davek na nepremičninsko premoženje plačati vsak, ki ima nepremičnine v skupni vrednosti nad mejo 800.000 EUR.  Torej, če se nepremičnina prenese na sklad, ki je registriran izven Francije, bo ta sklad v Franciji počakal davek. Oziroma, kdorkoli ima v Franciji (razen Pariza, kjer je dovolj že eno, več v nadaljevanju) več kot dve stanovanji, bo plačal davek. Lestvica za 2018 je takšna:

FR-davki-2

Vir: Publication de la loi finances pour, 2018

Ta del je razjezil srednji sloj, ki se je prepoznal v razredu med 800.000 EUR in 1.300.000 EUR.  In mlajše upokojence, ki, tako kot pri nas in drugje po Evropi, vzdržujejo sebe in svoje prekarne otroke v tridesetih .Tega, kako je francoska davčna uprava ocenila vrednosti njihovih nepremičnin, ne vemo, lahko pa predpostavimo, da je na širšem področju Pariza (Ille de France), kjer so šle tržne cene nepremičnin v nebo (kvadratni meter pod 10.000 EUR naj bi pomenil kar ugodno ceno), podobno pa tudi v Provansi in Azurni obali, kar veliko potencialnih novih davčnih zavezancev za ta davek. Pri aktivni populaciji gre za ljudi, ki so kupili stanovanja in za to odplačujejo kredite in so v prejšnjem davčnem sistemu kredite in vlaganja v nepremičnine obračunavali kot dohodninske olajšave, sedaj pa je tega konec in se njihovo premoženje, ki ga še odplačujejo, šteje v davčno osnovo.

Primerjalno: V Sloveniji tega davka še nimamo. Je pa najavljen. Dokler ga nismo imeli in ni bilo najave, kaj to pomeni, so se vsi politični akterji zavzemali zanj, ko so nekontrolirano prišli ven prvi izračuni, se je pa začelo opozarjati, da je davek na nepremičnine za en del družbe krivičen. V Sloveniji bo ta davek – če ne bo zelo pametnih korektivov – potencialno krivičen predvsem do starejših, ki živijo v večjih nepremičninah in tudi za vse kreditojemalce, ki so na začetku kreditnega odplačevanja. In je zelo potrebno, da o tem davku na MF, ko bodo delali simulacije po lestvicah (upam, da delajo simulacije s kopijo dejanske baze davčnih zavezancev, da vidijo, kaj pride ven), posebej dobro premislijo, da ne bodo delali krivic

Tretja stvar, ki je razjezila francoske državljane, je pa najavljeno povišanje trošarine pri dizlu od 2019 naprej in to bi pomenilo,da bo cena dizla višja od cene litra od bencina. Trenutno je v litru dizla v Franciji 61 centov trošarine, v bencinu pa 41 centov, ceni obeh goriv pa sta med 1,4 – 1,6 EUR (odvisno od prodajalca in lokacije, na avtocesti je ceneje). V Sloveniji smo točko, ko je dizel dražji od bencina, že dosegli.

Ko se skupaj sešteje nezadovoljstvo s kupno močjo in najavami drugačne obdavčitve, so šli Francozi protestirat v Pariz.

Zdaj pa premislimo: V Sloveniji se zadnje leto vodi intenzivna debata o tem, ali dvigniti stopnjo davka na dohodek pravnih oseb, pa precej angažirano dokazujemo, da nižanje te stopnje do nivoja skoraj davčne oaze ni samo po sebi prineslo vala novih investicij, ker da nove investicije pridejo ob predpostavki (a) ustreznega povpraševanja in (b) ustreznega razvojnega modela. In opozarjamo, da ima Slovenija hud problem tako s poslovnimi modeli v podjetjih in tudi z razvojnim modelom države in da zaradi tega dobivamo investitorje, ki jih zanima poceni delovna sila in da se take investicije potem v nadaljevanju iztečejo v prekarnost. In je v podporo te trditve žal na voljo zadosti empirične evidence. Francija gre reformi korporacijskega davka v smer zniževanja stopnje, vendar so znižanja bistveno nad stopnjo, do katere smo prišli v Sloveniji. In ima tudi precej drugačno strukturo gospodarstva, kot ga ima Slovenija. Ampak, državljani ne čutijo, da njihova kupna moč zmore ciljati na povečano povpraševanje.

In zdaj bo zanimivo gledati, če ima francoska oblast še kakšen sklop ukrepov na zalogi, s katerim bo (a) stimulirala povpraševanje in (b) dodatno stimulirala investicije in to predvsem take, ki bodo delovalo lokalno. Kar je tudi glavna ekonomska zahteva rumenih telovnikov, ki je morebiti malo okorno artikulirana – nehajte financirati velike komercialne centre, namesto tega raje spodbujajte majhno gospodarstvo in zagotovite dostojno stanovanjsko preskrbo – ampak v bistvu je to TO. Politika je uspešna točno toliko, kot je uspešna v zadnji od oči pozabljeni provinci kot je na primer Pas-de-Calais, lahko pa namesto te province vstavite katerokoli pozabljeno področje v katerikoli državi. Ker če ne bo uspešna tam, jo bo lokalno nadomestila najbolj desna politična drhal, ki je možna.

Drugače rečeno: to, kako bo francoska oblast obvladovala svoje reforme in hkrati za njih poskušala ponovno pridobiti podporo volivcev, je neverjetno dobra šola za Slovenijo. Za oblast – da bodo videli, kako ekonomske predpostavke delujejo na bistveno večjem modelu. Za tiste, ki se izrekamo o ekonomskih, kulturnih in političnih temah in seveda za vse. Slovenci verjetno ne bodo oblekli telovnikov, bodo pa v vsakem primeru (vsaj polovica od njih, upam) šli na naslednje volitve.

%d bloggers like this: