Sladke skrbi vlade: Rebalans proračunov države za leti 2018 in 2019

Drago Babič

Vlada je pred kratkim vložila v parlamentarno proceduro dopolnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819). Pred tem se je vnel pravi spopad med strankami koalicije, v kateri je prednjačila SAB, koliko naj bi ta zakon koristil upokojencem. Konkretno, ali bi preko letnega dodatka upokojencem v naslednjem letu dodali 18 ali 40 mio. Na koncu je prerekanje prekinil finančni minister, ki je uveljavil nižjo številko. Ob vsem tem je jasno, da gre le za vihar v kozarcu vode, predvsem pa za ustvarjanje megle, ki naj bi prikrila prave dileme. Omenjen predlog sprememb zajema le 65 mio povečanja in obenem 60 do 100 mio zmanjšanja stroškov vseh javnih blagajn, torej naj bi bil neto efekt privarčevanih 15 do 35 mio. Če upoštevamo, da je celoten znesek prihodkov vseh javnih blagajn na nivoju države (proračuna ožje države, ZPIZ in ZZZS) 17.600 milijonov, je to le kaplja v morje.

Nadalje, ta zakon ne rešuje glavnega problema, to je rebalansa proračuna države za leto 2019, na kar nas poziva Evropska komisija (EK), niti ne pomaga pri oblikovanju proračunov ostalih javnih blagajn, pokojninske in zdravstvene, ki sta zaradi transferjev neločljivo povezana s proračunom ožje države. Poleg tega nič ne pove o realizaciji proračunov javnih blagajn za letošnje leto 2018, za kar bo treba v kratkem polagati račune.

Da razkadimo to meglo, poglejmo nekaj številk za letošnje leto.

Tabela: Realizacija proračunov javnih blagajn v 2018 (v mio EUR)

Proracun 2018

*v presežku države je zajeto izplačilo  dividend NLB v oktobru letos v znesku 271 mio

Podatki za celo leto so preračunani tako, da so realizaciji 1-9 prišteti zneski za zadnje trimesečje, izračunani na podlagi prihodkov in odhodkov do septembra.

Vir: MF, Bilten javnih financ za oktober 2018

Iz podatkov sledi, da bomo imel konec leta v vseh blagajnah javnega financiranja za okrog 910 mio oziroma 2% BDP proračunskih presežkov. Ti presežki se lahko razporedijo v porabo že letos z rebalansom proračuna za leto 2018 ali pa deloma ali v celoti prenesejo v naslednje leto. To bo imelo velik vpliv na možnosti porabe v naslednjem letu in s tem na zneske, ki bodo navedeni v rebalansu proračuna za leto 2019. Torej moramo najprej sprejeti odločitve, kako bomo porabili letošnje viške, preden se lotimo proračuna za naslednje leto. Že zaradi tega se zdi poteza vlade, da predlaga delni rebalans proračuna za leto 2019 v obliki novele ZIPRS1819, brez da bi kaj rekla o letošnji porabi, nelogična. Razen če je v ozadju kakšna druga strateška kalkulacija.

Vendar je ta problem zlahka rešljiv. Namreč, taki letošnji viški v javnih blagajnah pomenijo naslednje:

  • da je zaskrbljenost, da ne rečem panika raznih skrbnikov za narodov blagor, na čelu s fiskalnim svetom, da nam zaradi potratne države grozi propad, najmanj neutemeljena, da ne rečem zlonamerna,
  • da s temi presežki lahko zadovoljimo nujne potrebe državljanov na področju sociale, predvsem skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu in izboljšanju položaja upokojencev, kjer je problem revščine najbolj izrazit,
  • da se tako izpolnijo glavne točke koalicijskega sporazuma, brez da bi bilo potrebno takoj poviševati davke,
  • da izpolnimo zahteve EK po fiskalnem naporu v višini 0.65% BDP,
  • da zagotovimo tudi nujne investicije v razvoj, to je nujni vložek države za izgradnjo 2. tira in za povečanje vlaganj v raziskave in razvoj v takem znesku, ki ga naše razvojno raziskovalne kapacitete zmorejo kvalitetno uporabiti.

Za lažje razmišljanje kako to narediti, podajam možno porabo 910 mio viška iz tega leta, ki bi ga porabili za:

  • skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu v znesku 125 mio,
  • splošno povečanje pokojnin na način, da se vse pokojnine s 1.1.2019 izredno revalorizirajo za 2,1% (kar predstavlja le tretjino zaostankov, ki so se nabrali v zadnjih letih, ker pokojnine niso bile revalorizirane v skladu s predpisi), kar znaša za to leto 110 mio (ob tem, da obveljajo popravki pri izplačilu dodatkov, kot so navedeni v noveli ZIPRS1819),
  • za povečan fiskalni napor, kar pomeni pospešeno odplačevanje državnega dolga, se nameni 0,65% BDP oziroma 300 mio. S podobnim zneskom, zbranim v naslednjem letu, izkupičkom iz prodaje NLB in delno uporabo likvidnostne rezerve proračuna bi tako predčasno, to je že konec naslednjega leta, prišli pod Maastrichtski prag zadolženosti v višini 60% BDP in se tako znebili pokroviteljstva EK. Tak dokončni izhod iz krize prezadolženosti države bi predstavljal lep uspeh te vlade, če bo le zdržala do takrat,
  • za dokapitalizacijo 2TDK in s tem zaključitev finančne konstrukcije izgradnje 2.tira se nameni 250 mio, preostali denar se poišče na domačem finančnem trgu kot infrastrukturne obveznice ali v obliki dolgoročnih bančnih kreditov. To bi omogočilo končno sprejetje investicijskega programa in normalno izvedbo izgradnje,
  • za povečanje vlaganj v raziskave in razvoj se nameni skupno 125 mio, od tega za mlade raziskovalce, za nujno raziskovalno opremo in za dodatno financiranje raziskovalnih programov preko ARRS 25 mio, nadalje še 100 mio za oblikovanje tehnološkega sklada, to je sklada rizičnega kapitala za pretvarjanje potencialnih inovacij iz tehnološkega nivoja TRL3 v zrele inovacije (vsaj) na nivoju TRL6.

Ko bomo tako (ali drugače) razporedili letošnje viške, se lahko v miru lotimo rebalansa proračuna države in načrtov pokojninske in zdravstvene blagajne za naslednje leto.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: