Kako smo pridelali 21 in pol milijard evrov novega dolga v šestih letih krize

Bine Kordež

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, se je na torkovi okrogli mizi ob izdaji knjige Mariane Mazzucato “Podjetniška država”, spraševala, kam je šlo tistih 24 milijard evrov povečanja javnega dolga (od 8 na 32 milijard evrov) od leta 2008 do danes. Njena teza je bila, da ta javni dolg ni šel za znanost, pač pa predvsem za socialo, povečanje plač v javnem sektorju in sanacijo bank. Resnica je nekoliko drugačna.

* Ta članek je adaptirana verzija poglavja iz moje knjige Kam je izginilo deset milijard?, kjer sem analiziral veliko povečanje javnega dolga v letih 2008-2014.

Posledice finančne in gospodarske krize so se v javnih financah pokazale na dveh področjih:

  • zmanjšana gospodarska rast, upad ustvarjenega BDP in izpad proračunskih prilivov se je ob relativno skoraj enakih proračunih odhodkih odrazil v povečanem deficitu javnih financ in to je bil osnovni razlog za potrebo po zadolževanju države in porastu javnega dolga,
  • drug razlog za potrebno zadolžitev države pa so bili kapitalski vložki države, predvsem v bančni sistem.

Zaradi obeh razlogov, se je javni dolg države v zadnjih petih letih močno povečal. V prejšnjih poglavjih smo predstavili, kako so bile javne finance vse do leta 2008 praktično uravnotežene in do nekih večjih sprememb dolga v tem času ni prišlo. Nominalno je sicer postopno naraščal, realno pa je ostajal na podobnem nivoju, medtem ko se je glede na BDP celo precej znižal. Če je ob osamosvojitvi države znašal okoli 40% BDP, je bil konec leta 2008 samo še 22.5% BDP Slovenije.

Po letu 2008 pa je prišlo do hitrega naraščanja dolga in konec leta 2014 je dosegal že 80% BDP Slovenije. Ta porast v petih letih je bil eden največjih v Evropski Uniji, kar je vsekakor zaskrbljujoče. Tudi Evropa kot celota je beležila rast javnega dolga, a je bilo to naraščanje precej manj izrazito (od 62,2 % BDP na 85,4 % v letu 2013). Drži pa tudi, da smo kljub tej rasti še vedno pod povprečjem vseh držav skupaj in da ima veliko držav precej večji delež dolga kot Slovenija.

Zgornji podatki so seveda znani, manj pa je informacij o strukturi povečanja našega javnega dolga. V spodnjem grafikonu prikazujem, za kakšen namen se je država v zadnjih šestih letih (2009-2014) zadolževala, torej iz česa se sestoji javni dolg, ki  znaša 30,1 milijarde evrov ali 80% bruto domačega proizvoda (v času pisanja teksta še niso bili dokončno znani vsi podatki o strukturi dolga, tako da gre v manjšem delu za oceno za stanja konec leta 2014).

Na podlagi analize bi lahko razloge za zadolževanje razdelili v tri glavne kategorije:

  • »Začetni dolg« iz leta 2008 je znašal 8,7 milijarde evrov ali 24 % BDP.

Gre za dolg, ki v pretežni meri izvira še iz nekdanje skupne države. Pri javnem dolgu praviloma govorimo samo celotni zadolžitvi države, na drugi strani pa ima država tudi določene finančne rezerve, depozite v bančnem sektorju. Zato lahko izračunavamo tudi »neto javni dolg države«, ki ga opredelimo kot celotni dolg zmanjšan za bančne depozite. Le-ta je v začetnem letu 2008 znašal 6,1 milijarde evrov (država je imela takrat na računih v bankah in Banki Slovenije 2,3 milijarde sredstev). Za oceno realnega gibanja dolga lahko torej spremljamo tudi ta neto dolg, ki je mogoče celo boljši odraz zadolžitve, a se ga v strokovnih krogih praviloma ne spremlja. Celotni dolg je pač tudi posledica odločitve, koliko denarja ima država na bančnih računih (podoben pristop je tudi v podjetniškem sektorju, kjer praviloma vedno gledamo neto zadolžitev, torej po odbitku sredstev na računih in posojenega likvidnega denarja). Ta neto začetni dolg v letu 2008 je v šestih letih zaradi obresti nanj narastel na 8,7 milijarde evrov. Od današnje skupne zadolžitve, se torej ta znesek nanaša na dolg iz preteklih let, še iz let nekdanje skupne države.

  • Drug vir povečanja javnega dolga je posledica proračunskega deficita države.

Zaradi povečanih izdatkov države ali premajhnih prihodkov nastaja primanjkljaj v javnih financah, največ v državnem proračunu in za njegovo pokrivanje se mora država zadolžiti. Z nastopom krize so v Sloveniji močno padli vsi prihodki proračuna (predvsem zbrani davki), medtem ko so se izdatki še nekaj časa celo povečevali in v zadnjih letih je tako država »pridelala« za 6,4 milijard evrov primarnega primanjkljaja. Ob 90 milijardah skupnih prihodkov javnih financ, je država na drugi strani izplačala (za plače, material in investicije v javnem sektorju ter pokojnine ter druge socialne izdatke) 6 milijard več in to je ključni del povečanja javnega dolga. Pri tem je pomembno, da je bil primarni proračunski primanjkljaj v letu 2014 prvič izravnan, da torej nismo potrošili več kot ustvarili in ves primanjkljaj izhaja samo iz plačila obresti za dolgove iz preteklih let.

  • Dodatno pa je država najela še preko 6 milijard evrov posojil, ki jih je vložila predvsem kot kapital v banke, okoli milijardo pa je bilo tudi drugih naložb v državna podjetja in sklade (na primer za plačevanje denacionalizacijskih obveznosti in vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v drugih republikah bivše države).

Od skupnih 21,8 milijarde neto javnega dolga (59 % BDP) po stanju na dan 31. 12. 2014 torej okoli 5 milijard dolga izvira iz dokapitalizacije državnih bank. Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da tu ne gre za potrošena sredstva, kot v prvih dveh postavkah, temveč za vložke države v banke, v njihov kapital in ta sredstva lahko država s prodajo bank v prihodnjih letih dobi povrnjene nazaj. Teh 5 milijard smo trenutno res vknjižili med državni dolg, vendar pretežni del tega predstavlja kvalitetni kapital bank (vsaj danes), ki ga lahko v primernem času unovčimo in poplačamo najmanj ta del dolga. Slovenija je danes lastnik več kot polovico saniranega bančnega sistema države in to je pomembno premoženje, ki ga večina drugih držav ob enakih ali še večjih javnih dolgovih nima.

Neto javni dolg Slovenije se je torej v šestih letih povečal iz 6,1 milijarde (16,4 % BDP) na 21,8 milijarde evrov (59 % BDP). Dodatno pa je država najela še 8,2 milijarde evrov posojil (izdanih obveznic), ki pa jih vodi kot svoje finančne naložbe. V naših bankah ter Banki Slovenije ima konec leta 2013 vloženih 5.2 milijardi evrov, dodatno pa je imela še okoli 3 milijarde posojil ter drugih naložb (deloma tudi zaradi spremembe metodologije izračuna javnega dolga v letu 2014). Ker se ta sredstva vodijo kot posojilo oz. finančne naložbe, bodo verjetno vrnjena, komu pa so bila odobrena pa iz dostopnih poročil, ni razvidno.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da ima država v lasti še vsaj 20 % gospodarskih družb, katerih premoženje je ovrednoteno na okoli 14 milijard evrov (če bi / bomo imeli interes, da ga prodamo), kar tudi nekoliko relativizira obseg zadolžitve.

Javni dolg 2014

Zgornja slika povzema strukturo povečanja dolga. Od celotnih 30 milijard evrov najetih posojil po stanju na dan 31. 12. 2014 (skupni javni dolg Slovenije) ima država v obliki posojil ali depozitov v bankah kar 8.2 milijardi evrov. Od preostalega dolga pa je vložila 6.7 milijard evrov v banke in druga podjetja, ta sredstva pa se vodijo kot naložba. Torej pri 70% povečanja dolga (skoraj 15 milijard od skupaj 21.2 milijarde evrov povečanja dolga) gre dejansko za dolgoročno naložbo države. Le 6.4 milijarde evrov povečanja dolga v letih 2009-2014 pa izhaja iz dodatnega proračunskega primanjkljaja, s katerim so vlade financirale javne investicije, transfere v pokojninsko blagajno, socialne transferje, nadomestila za brezposelnost, plače v javnem sektorju, izdatke za raziskave in razvoj itd.

3 responses

  1. Bine,

    Ne dvomim v točnost podatkov, vendar te številke po mojem le potrebujejo dodatna pojasnila na dveh področjih – zadolžitvi za dokapitalizacijo bank in neto dolgu Slovenije.

    Pri dokapitalizaciji bank je treba omeniti, da je bil osnovni razlog za dokapitalizacijo treh državnih in dveh privatnih (Factor banka in Probanka) nezmožnost vračila kreditov privatnega sektorja državnim bankam v obdobju 2008 – 2014. Država je tako samo reševala druge vloge v bankah, predvsem vloge prebivalstva, ki so bile tedaj precej višje kot izgube bank. Res se te dokapitalizacije računovodsko vodijo kot naložbe države, vendar bodo po taki prodaji teh naložb, kot jih sedaj opravlja SDH pod diktatom Bruslja, te naložbe prinesle izgubo (pri prodaji NKBM 400 mio kapitalske izgube, pri NLB kakor izgleda še kakih 500 mio, pri prodaji premoženja Probanke in Faktor banke preko DUTB pa bomo tudi izgubili kakih 300 mio, A banko in Banko Celje pa še moramo prodati, vprašanje je tudi, ali bo DUTB uspel vnovčiti vse prenešeno premoženje bank po prenosni vrednosti). Razliko med izkupičkom prodaje premoženja saniranih bank ter vložkom države za sanacijo, jaz ocenjujem za plen tujih finančnih lobijev. Namreč, če bi izvedli to sanacijo po zdravi pameti, ne pa po diktatu finančnih lobijev s povezavami v Bruslju, take izgube ne bi imeli. Da se bo tako plenjenje še nadaljevalo, potrjuje interes sklada Apolo, ki je že kupil NKBM krepko pod ceno njene sanacije, za nakup A banke.

    Neto dolg Slovenije – tudi na tem področju stalno poslušamo mantro, kako smo do vratu zadolženi in nam grozi propad, če tega dolga ne bomo hitro poravnali. Temu se pridružuje še fiskalni svet, ki pa je že organ države in vsaj od njega bi pričakovali objektivno informacijo. Ob tem vsi navajajo znesek konsolidiranega bruto dolga države, ki je znašal konec leta 2017 31.859 mio (vir SURS).
    Za celovito sliko stanja zadolženosti države bi morali upoštevati tudi drugo plat, to je premoženje države in ga odšteti od bruto dolga, tako da dobimo neto dolg države. V tem članku je del tega, to je likvidnostna rezerva državnega proračuna, že upoštevana. Vendar je finančno premoženje države, ki ga lahko uporabimo za zmanjševanje dolga, še precej večje.
    Če vzamemo za podlago podatke Banke Slovenije, ki pri izračunu neto dolga upošteva pri finančnih sredstvih tudi kapitalske naložbe in druge terjatve (Četrtletna informacija Finančni računi oktober 2018) je neto dolg države per 30.6.2018 11,7 milijard oziroma 27% BDP.
    Če pa upoštevamo še drugo, predvsem nepremično premoženje države – osnovna sredstva, ki znašajo konec leta 2017 24.592 mio, pa smo v plusu. Torej le nismo taki reveži, da bi morali panično razprodajati vse naše premoženje, v kar nas prepričujejo prej omenjeni lobiji.

  2. Drago,

    Seveda se strinjam z navedenim in marsikaj bi lahko še dodali. A v nekem krajšem tekstu je težko zajeti vse vidike – zato sem tudi napisal celo knjigo. Tokrat sem se samo odzval na postavljeno vprašanje in iz knjige povlekel eno poglavje.

    Vprašanje je bilo, kako je nastajal ta dolg in to številke prikazujejo. Seveda pa so razlogi za npr. vložek države v banke (zaradi tega se je dolg povečal) svoja zgodba. Še bolj pa drži, da je država z zadolžitvijo in vložkom dobila na drugi strani premoženje (lastniške deleže). Ob umnejši politiki bi s prodajo tega premoženja lahko povrnili celotni dolg nastal zaradi teh potreb, a na žalost se je dogajalo in se dogaja to, o čemer si pisal. Prav tako drži, da je dolg samo ena stran bilance in da bi tudi pri državah morali gledati premoženjsko stran, podobno kot pri podjetniških bilancah. O tem sem prav tako obširno pisal v knjigi ter predstavljal na teh straneh in ugotavljal, da je po neto zadolženosti Slovenija ena manj zadolženih držav. Na žalost se o tem res redko govori in redko kdo seže dlje od seštevanja dolga.

    • Bine,

      V današnjem okolju, ko prevladuje kultura “fake news”, se strokovni argumenti prevečkrat izgubijo v vsegliharskem vpitju vse povprek. Ko vsak brani svoje interese in jih zavija v ovoj kvaziargumentov iz pozicije moči in položaja, je treba strokovne argumente večkrat ponavljati, dokler se ne uveljavijo. Še posebno, če argumenti, ki so sicer strokovnjakom jasni, nekaterim na vplivnih položajih še vedno ne. Zato prosim ne zameri, če te bom še kdaj izzval, da poveš nepoučenim kakšno relevantno resnico.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: