Javni sektor: Število zaposlenih (3)

Bine Kordež

V uvodnem tekstu sem predstavil osnovne ugotovitve glede gibanja zaposlenih in plač v javnem sektorju. Na osnovi analize sem tudi ocenil, kakšne možnosti imajo pogajalske skupine vlade in sindikatov, ko se pogajajo o plačah javnega sektorja za naslednji dve leti. V tem prvem tekstu so bili izpostavljeni samo osnovni poudarki, v dodatnih člankih pa poskušam podrobneje predstaviti ter argumentirati posamezne ugotovitve.

V prvem nadaljevanju sem predstavil nekaj definicij, kaj javni sektor sploh zajema, iskal pa sem tudi odgovor ali je število zaposlenih v javnem sektorju primerljivo z razmerami v evropskih državah. V drugem nadaljevanju pa je prikaz gibanja števila zaposlenih v javnem sektorju po letu 2005.

Zaposlenost v javnem sektorju

Poglejmo torej, kaj se je dogajalo z zaposlenimi v ožjem javnem sektorju po letu 2005 (kot povedano, gre za zaposlene v dejavnostih javne uprave, izobraževanja in zdravstva). Kot večina podatkov, se tudi ti lahko zbirajo iz različnih virov, zaradi česar lahko pride do razlik o številu zaposlenih. Načeloma je najbolje izbrati samo enega od virov, da ni dilem, a na spodnji sliki vseeno prikazujem tri oz. štiri vire. Kot eden najbolj relevantnih je verjetno Portal plač javni sektor (spletna stran vlade), kjer so podrobno navedeni zaposleni po vseh enotah in zavodih (1.900) in skupno število prikazuje zgornja prekinjena črta s številkami (torej 178 tisoč zaposlenih julija letos).

Za potrebe spremljanja plač pa ima ta portal tudi dodatni podatek o številu zaposlenih, ki so osnova za izračun plač (svetlo modra črta) in ta se v zadnjih letih ujema z drugima viroma teh podatkov. En vir je statistika “Delovno aktivno prebivalstvo” (SURS), drugi podatek pa izhaja iz statistike nacionalnih računov (prav tako po podatkovni bazi SURS). Po teh podatkih je zadnje število 172 tisoč zaposlenih v ožjem javnem sektorju. Gibanje po letih je še kar usklajeno, izstopa edino obdobje 2010-2014. Statistika delovno aktivnih izkazuje namreč kontinuirano naraščanje števila zaposlenih, ostala dva vira pa višjo rast do 2011, nato pa začasen upad. Kaj je bil razlog teh razlik, nisem ugotavljal, niti ni tako pomembno. Ker pa se v javnosti večkrat pojavijo različne številke, pa je vseeno smiselno prikazati te razlike. V nadaljevanju je uporabljena statistika delovno aktivnih, kjer so podatki najbolj podrobni in tudi na mesečni ravni.

JS1

Na spodnji sliki je prikaz gibanja števila vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije od leta 2015, in sicer z indeksi rasti (povprečje leta 2005 = 100). Poleg gibanja števila zaposlenih v javnem sektorju, so prikazani tudi podatki za zasebni sektor (samo zaposleni v pravnih osebah za katere spremljamo tudi plače). Pri tem pa je zasebni sektor razdeljen na dva dela, na predelovalne dejavnosti (industrija) in gradbeništvo na eni strani ter vse ostale dejavnosti. V omenjenih dveh dejavnostih je bilo še leta 2005 zaposlenih skoraj polovica vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Ti dve dejavnosti sta tudi najbolj čutili posledice krize in upada povpraševanja, čemur sta prilagodili število zaposlenih. Zadnja leta sicer beležita porast, a skupno število zaposlenih je še vedno 10% nižje kot leta 2005. Seveda pa je takšno gibanje tudi posledica rasti produktivnosti, ki je najbolj izrazita v predelovalni dejavnosti. Kljub 10-odstotnemu upadu števila zaposlenih, je obseg industrijske proizvodnje danes tretjino višji kot leta 2005. Produktivnost v industriji je torej v 12 letih porasla kar za 45%.

JS2

Precej drugačno gibanje pa je v ostalih gospodarskih dejavnostih, pretežno storitvenih. Tudi tu je število zaposlenih v času krize sicer upadlo, a je danes že precej višje, s podobnim porastom kot v javnem sektorju. Obseg zaposlenih v industriji in gradbeništvu je v času krize zaradi zmanjšanega povpraševanja res močno upadel, a je zaradi rasti produktivnosti v tej dejavnosti tudi danes nižji. V storitvenem sektorju pa se število zaposlenih povečuje tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Tudi tu se je zaposlenost prilagajala povpraševanju, vendar le-to ni tako upadlo. V dejavnostih javnega sektorja so se namreč potrebe povečevale tudi v času krize (število učencev, bolnikov, tudi varnostnih potreb je ves čas raslo). Zaradi navedenega ter tudi mednarodnih primerjav bi na splošno težko trdili, da je rast števila zaposlenih v javnem sektorju bistveno previsoka – seveda pa bomo vedno lahko razpravljali o učinkovitosti posameznikov in pogojih dela, ki so v javnem sektorju nedvomno ugodnejši (predvsem varnost zaposlitve).

JS3.png

Na zgornji sliki je še en prikaz gibanja števila zaposlenih v obravnavanem obdobju, le da prikazuje spremembe v številu zaposlenih v omenjenih treh sektorji glede na osnovo leta 2005. Trenutno je torej v Sloveniji zaposlenih dobrih 40 tisoč ljudi več kot leta 2015 (tudi prebivalcev je 70 tisoč več). Od skupnega porasta zaposlenosti jih je 24 tisoč več v javnem sektorju ter 40 tisoč v storitvenem, v industriji in gradbeništvu pa 21 tisoč manj. Dodatno k temu naj omenim še 5 tisoč več samostojno zaposlenih ali zaposlenih v kakih drugih oblikah delovne aktivnosti.

 

One response

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: