Stanko Štrajn

V času, ko je bila Slovenija zgodba o uspehu, je leta 1993 stopil v veljavo Zakon o gospodarskih javnih službah, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor pod tedanjim ministrom Jazbinškom. Bivša družbena podjetja so se z družbeno lastnino, s katero so upravljala, preoblikovala v gospodarske družbe pretežno ali v celoti v lasti države ali lokalnih skupnosti. Gospodarske javne službe zagotavljajo javne dobrine, kot proizvode in storitve, ki jih trajno in nemoteno v javnem interesu zagotavljajo država in lokalne skupnosti zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Gospodarske javne službe se izvajajo preko režijskih obratov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij in danih koncesij.

Javno podjetje je gospodarska družba, ki je v večinski lasti države ali lokalnih skupnosti, ali pa je v lasti zasebnega kapitala, vendar opravlja javno gospodarsko službo.

Nadaljujte z branjem→

Izvolitev junaka resničnostnega šova Donalda Trumpa kot predsednika ZDA pred dvema letoma je bil za vse precejšen šok. Vendar pa je kljub šokantnosti njegovih izjav in predvolilnih obljub redkokdo verjel, da jih bo tudi uresničeval. Večina je pričakovala, da ga bo vodenje največje gospodarske sile obrusilo in da se bo tudi pod vplivom interesov ameriških korporacij ter pritiskov javnosti unesel v svojih namerah po enostranskem povečanju zaščite ameriškega gospodarstva, po zmanjšanju imigracij in graditvi mehiškega zidu, po drastičnem znižanju davkov in po ukinitvi Obamove zdravstvene reforme. Toda ne, Trump se je izkazal za še bolj »norega«, kot je kdorkoli pričakoval. In spodbuditev trgovinske vojne spada med tiste ukrepe, ki so se zdeli še najbolj neverjetni.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi smo lahko prebrali novico o težavah s prodajo družbe Koto d.d. Družba Koto se že desetletja ukvarja s predelavo živilskih ostankov in zbiranjem kož, kar naj bi bilo po mnenju vladnih predstavnikov strateškega pomena za državo. Zato je lani jeseni vlada sprejela sklep, da se lastništvo družbe, ki je danes v rokah DUTB, odplačno prenese (proda) na SDH. Zapletlo pa naj bi se pri ceni. DUTB se menda ne strinja s ceno okoli 3 milijone evrov, kot je na osnovi prve cenitve določila država, temveč pričakuje vsaj še enkrat več. Zato bodo naročili nove cenitve v več sklopih (kot pravijo) in za ta namen preko razpisa ponovno najeli revizorje. Bojim se takšna “skrb” za državno premoženje kaže predvsem to, kako si odgovorni ne upajo prevzemati odgovornosti in za pokritje svojih odločitev. Raje po nepotrebnem angažirajo zunanje strokovnjake ter povzročajo dodatne stroške (davkoplačevalcem, kot radi rečemo).

Kot vemo, sta tako DUTB kot SDH v 100-odstotni lasti države in po kakršnikoli ceni bi do tega prenosa prišlo, država ne bi nič izgubila, niti pridobila. Razen seveda, da ima stroške z vsemi prepiri in usklajevanjem glede pravilnosti cene. DUTB je lani izkazala 67 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, SDH pa 37 milijonov in razlika 2 ali 3 milijone v korist ene ali druge družbe bi za državo še vedno pomenilo skupaj enakih 104 milijone dobička.

Nadaljujte z branjem→