Trumpova napoved uvedbe carin na uvoz jekla in aluminija, še prej pa na denimo uvoz pralnih strojev, je seveda problematična. Trumpov ukrep bo sicer – po izvedbeni plati – najbrž končal bolje kot podoben ukrep Georgea Busha mlajšega iz marca 2002, ko je uvedel začasne carine na uvoz jekla. Po uvedbi povračilnih ukrepov večine največjih trgovinskih partnerjev in po sprejeti negativni odločbi WTO, je Bush decembra 2003 moral te začasne carine na jeklo spet umakniti.

Trump si je tukaj izbral bolj modro pot, kar se izvedbe tiče. Pri uvedbi carin se namreč sklicuje na zelo reko uporabljen člen 232 iz Kennedyjevega zakona o povečanju trgovine iz leta 1962 (Trade Expansion Act), ki predsedniku omogoča enostransko uvedbo zaščitnih ukrepov, kadar je ogrožena nacionalna varnost. Ker so bile ZDA takrat glavna pobudnica začetka t.i. Kennedyjeve runde pogajanj v okviru GATT, je ta izjema postala del možnih izjem za članice GATT (sedaj WTO) v primeru pač, ko ocenijo, da bi povsem sproščena trgovina pri določenem proizvodu lahko ogrozila nacionalno varnost države. Kennedyjeva administracija je s temi izjemami takrat poskušala preprečiti, da bi severnoatlantske države zaveznice izvažale proizvode srednje in visoke tehnologije v nekdanjo Sovjetsko zvezo in njene satelite.

Nadaljujte z branjem→