Topolkova maketa ne ustreza razpisnim pogojem

Mirko Troha

V medijih so se pojavile slike makete 2. tira, ki je razstavljena v Kopru. Pri tem smo celo iz 100 km oddaljene Ljubljane opazili, da zelo verjetno Topolkova maketa v Kopru ne ustreza zahtevam naročnika DRSI, zapisanim v razpisni dokumentaciji. Žal je Damir Topolko pohitel z odstranitvijo makete in nismo mogli naših sumov preveriti v Kopru.

Če pustimo ob strani cilje, ki so napisani v specifikaciji naročila in se jim smejejo vrabci na ljubljanskem gradu, da bo maketa služila za usklajevanje s partnerji za sklenitev formalnega sporazuma za izvedbo projekta in da bo maketa pripomoček, s pomočjo katerega bo možno reševati dileme, kot so dostopne poti, način izvedbe in podobno, je bolje, da pogledamo, kaj piše v navodilih za pripravo ponudbe in izhodišča za pripravo makete.

V »Navodilih za pripravo ponudbe« piše v poglavju 3.2 »Merila za izbiro najugodnejše ponudbe«, da mora ponudnik predložiti model 70×50 cm. Model mora predstavljati izsek trase in prerez predora. Ponudbe, ki bodo vključevale drugačne modele bodo zavrnjene kot nedopustne. Ni znano ali je ponudbeni model bil predstavljen na takšen način. Vendar lahko trdimo, da nismo na nobeni predstavitvi v medijih videli prikaza prereza predora na končni maketi v koprskem kontejnerju. Vedno je traso označeval le svetlobni žarek po površini reliefa makete.

V razpisni dokumentaciji je bil tudi dokument na štirih straneh, ki določa izhodišča za pripravo makete.

Med drugim piše v razpisnih pogojih da je potrebno izpolniti naslednje pogoje:

  1. Merilo makete 1:5000, Velikost makete:  5 x 2 metra
  2. Tip makete: Dinamična,  predvidi se prikaz vzdolžnega prereza oziroma »odpiranje« delov trase, ki potekajo pod zemljo in vpogled v prerez predorov ter drugo dinamiko (prikaz signalizacije, simulacija vožnje vlaka itd.).
  3. Namestitev: Maketa mora stati na zaprtem škatlastem podstavku. Osnova je kovinska konstrukcija na katero mora biti pritrjen mehanizem, ki s pomočjo servo motorjev ali hidravlike dviguje oz. spušča del reliefa in omogoča pogled v prerez trase. Zaželena je tudi simulacija vožnje vlaka po novi trasi.
  4. Predvideti je potrebno osvetlitev vseh tras in simulacijo gostote prometa na njih
  5. Predvideti je potrebno upravljanje dinamičnega dela makete
  6. Predvideti je potrebno namestitev LCD ekrana minimalne širine 90 cm na nosilno konstrukcijo makete

To kar je bilo predstavljeno v Kopru pa je v kontejnerju predstavljen relief terena, na katerega se s projektorjem projicira potek trase 2. tira. Gre vsekakor za inovativni pristop podjetja Art rebel 9 s projekcijo podatkov na relief, vendar se to, kar je bilo dobavljeno, ne sklada s tem, kar je bilo naročeno.

Končni izdelek:

  1. Relief je dimenzij cca 1.50 x 3.00 m.
  2. Vzdolžni prerez na način odpiranja delov trase, ki potekajo pod zemljo, ni izdelan.
  3. Mehanizem s servo motorji ali hidravliko ni izdelan.

Slika 1: Maketa 2. tir

Maketa-1

(foto Blaž Samec, Delo)

Po slikah sodeč meri maketa cca 1.50×3.00 m. Če bi upoštevali merilo M=1:5000, bi morala biti maketa dimenzije 3 x 4 m. Zdi se, da je velikost makete manjša, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Mehanizma, ki bi maketo podolžno prerezal in omogočal, da se prednji del pogrezne, ni bilo mogoče videti v nobeni predstavitvi.

Slika 2: Maketa 2. tir

Maketa-2

(foto Blaž Samec, Delo)

Če naši sumi držijo, potem nihče na DRSI ni preveril ali dobavljena maketa ustreza zahtevam v razpisu. Če je od naročnikov prvi videl maketo šele Damir Topolko v družbi Mira Cerarja, Petra Gašperšiča, Jureta Lebna, Metoda Dragonje, Žarka Sajiča in Draga Dvanajščaka, bi moral Damir Topolko najkasneje takrat videti z razdalje enega metra to, kar smo videli iz Ljubljane na razdalji stotih kilometrov, da zelo verjetno maketa ne ustreza specifikacijam v razpisu.

Očitno je tudi predsedniku vlade šlo nasmeh, ko je videl da so v vsaki drugi cerkvi izdelane lepše jaslice, kot pa relief terena, ki je stal 133.590 €. Jokajo pa se tisti, ki poznajo ozadje projekta 2. tir in falange nesposobnih, ki vodijo ta projekt v različnih službah in ne morejo razumeti predsednika vlade, da se je pustil vleči za nos skoraj štiri leta. Po tem, kar je povedal v odstopni izjavi, jim še zdaj verjame.

One response

  1. Bil je tako pošten, da je verjel v pravo, če mu je verjeti. V poslovni etiki velja, da so pravne norme samo udejanjanje splošnih etičnih načel in moralnih norm. Če jih družba večinsko ne sprejema, potem noben pravni sistem kaj takšnega ne more pokriti oziroma je neučinkovit.
    Slabo mi postaja ob izživljanjih pravnih gnjavatorjev, ki se obešajo na procesne ponatankosti in uspešno zagovarjajo svoje kliente. Še nisem našel primera, da bi kaj takšnega dosegla izvoljena veja oblasti.
    Pojdimo po vrsti; najprej osebna integriteta (ki je pri večini politikov že pošteno načeta), potem preprosti odgovor na vprašanje ali je nekaj pošteno, etično ali ne. In če se kdo pričenja skrivati za predpisi, postane lahko že to problem verodostojnosti.

    Kakorkoli, najprej etična drža posameznika, nato zakoni.

    Primera makete pa sploh ne upoštevam. Ne sodi nikamor. Samo vprašal bi udeležene, kaj je pošteno. Pa dajte jih vendar to vprašati!

%d bloggers like this: