Kdo ima največ koristi od visoke gospodarske rasti

Bine Kordež

Kdo ima koristi od visoke gospodarske rasti?” je v zadnjem času verjetno eno najbolj pogosto postavljenih vprašanj. Ljudje imajo občutek, da se visoka rast v njihovih žepih praktično ne pozna, vzporedno pa posamezne interesne skupine vidijo v tej rasti priložnosti za izjemna povečanja svojih dohodkov. Na drugi strani pa gospodarstvo in tudi politika opozarjajo, da v dobrih letih ne smemo vsega potrošiti, temveč je potrebno dati tudi kaj na stran za slabša leta, ki bodo nedvomno ponovno prišla, pa tudi samo stanje vseeno še ni tako bleščeče. Poglejmo zato, kaj se dogaja s to rastjo oz. kdo je dobil 2.9 milijarde evrov, kolikor je bil lanski BDP Slovenije višji v primerjavi z letom 2016 (nominalno je bil višji namreč celo za 7 %, v stalnih, primerljivih cenah pa za 5 %).

Bruto domači proizvod Slovenije je torej lani znašal 43,3 milijarde evrov in njegovo vrednost lahko pogledamo s treh zornih kotov:

  • lahko ga izračunamo glede na to, kje smo to dodano vrednost ustvarili (t.i. proizvodna struktura), torej koliko je k temu prispevala posamezna gospodarska ali negospodarska dejavnost – mimogrede, tudi javni sektor ustvari blizu 6 milijard evrov skupne dodane vrednosti oz. okoli 15 % celotnega BDP,
  • najbolj pogosto spremljamo podatek o tem, kje smo to dodano vrednost realizirali (izdatkovna struktura), koliko od tega smo prodali v tujino, koliko pa porabili doma za potrošnjo gospodinjstev, države ali za investicije,
  • po tretji, dohodkovni metodi pa ugotavljamo, kako je bila ta ustvarjena dodana vrednost celotne države porabljena, torej kdo jo je dobil.

Zanimajo nas slednji podatki, torej kdo je bil prejemnik ustvarjenega BDP. Pri tem se običajno navaja edino podatek, koliko so od BDP dobili ljudje za svoje vloženo delo. Lani je bilo v Sloveniji teh dohodkov 21.1 milijarde evrov ali 6 % več kot leto poprej. Glede na celotni znesek BDP je tako znašal delež ustvarjene dodane vrednosti, ki so ga dobili zaposleni, 49 %. Ta delež je približno primerljiv z deleži, ki jih prejemajo ljudje v razvitejših državah Evrope, medtem ko so v “vzhodnih” državah ti deleži nižji. Na Češkem, Slovaškem ali posebej na Poljskem prejemajo zaposleni le okoli 40 % celotnega BDP, in sicer zaradi drugačne lastniške strukture gospodarstva ter tudi relativno nižjih plač. BDP jim je sicer nekoliko bolj porastel kot pri nas, a to tudi zaradi večjega deleža dodane vrednosti, ki pripada (tujemu) kapitalu, a všteva se v domači bruto proizvod. Izstopa na primer tudi delež BDP za zaposlene na Irskem, ki znaša le 30 %. Tam je zaradi vključevanja dobičkov tujih družb (davčni razlogi) BDP na prebivalca precej višji celo od nemškega, vendar pa je znesek za zaposlene nižji.

V Sloveniji se je delež BDP za zaposlene do krize gibal okoli 50 %, nato pa je v kritičnih letih (2009-2013) porastel na 52 %. Kljub močno poslabšanim rezultatom gospodarstva in skupne dodane vrednosti, prejemki prebivalstva namreč niso veliko upadli in njihov delež v strukturi se je posledično povečal. Zadnja leta pa gre delitev bolj v korist drugih kategorij BDP in delež, ki ga prejemajo ljudje za svoje vloženo delo, se po letu 2014 giblje okoli 49 %. Do te ključne spremembe v strukturi je prišlo v prvem letu po gospodarskem preobratu na bolje (2014), ko je ob nominalnem porastu BDP za 3.5 % znesek za delo ostal nespremenjen.

Podatek o deležu BDP za zaposlene spremlja statistika dokaj natančno, enako tudi delež davkov (ti predstavljajo 13 % BDP), ostale kategorije pa so manj določene. Zaradi tega marsikdo potem preostanek BDP razume kot del, ki pa ga dobi kapital, kar pa ne drži. Preostanek BDP (38 %) predstavlja tako imenovan “bruto poslovni presežek/raznovrstni dohodek“, ki pa zajema različne dohodke. Podrobnejših podatkov o strukturi teh dohodkov ni na voljo, tako da jih lahko samo ocenimo.

V spodnji tabeli je nekaj ključnih podatkov o strukturi BDP po dohodkovni metodi v milijardah evrov (tekoče cene) s podatkom o rasti za zadnji dve leti ter letno spremembo. Strukturo omenjenega “raznovrstnega dohodka” sem ocenil na osnovi različnih virov in v tabeli je podatek, koliko od tega dejansko prejme kapital v obliki dobičkov in obresti. Sledi obračunana amortizacija, ki sicer sestavlja dodano vrednost, vendar jo po vsebini težko razumemo kot nek dohodek, saj gre za znesek iztrošenih osnovnih sredstev. Precej pomembna je tudi postavka o “implicitnih najemninah”. V Sloveniji imamo izjemno visok delež lastniških stanovanj in hiš in v BDP se zaradi primerljivosti z drugimi državami vključuje tudi najemnina za lastna stanovanja. Vse to skupaj z ostalimi razlikami sestavlja omenjeni bruto poslovni presežek.

V strukturi BDP sta s stališča razdelitve pomembni pravzaprav le dve postavki – del za zaposlene ter del za kapital. Ostalo dobiva država za skupne potrebe ali pa je obračunskega značaja (amortizacija), deloma pa se določeni dohodki/izdatki zaradi veljavne metodologije tudi podvajajo (številke so seveda približne, a zadoščajo za okvirno oceno).

Zaposleni so torej v lanskem letu iz porasta BDP dobili dodatno 1.2 milijardi evrov. Povprečni prejemki (plače) so bile 3.2 % višje, povečalo pa se je tudi število zaposlenih za 2.8 %. Višjo lansko dodano vrednost je ustvarjalo tudi več zaposlenih in kljub sicer 6 % višjim prejemkom, je bilo ob takšni delitvi prostora za dvig plač le za 3.2 %. Pri tem so bila gibanja tako v javnem kot zasebnem sektorju precej podobna, zaposlenost v javnem sektorju je bila kako odstotno točko nižja, a nekaj višja rast plač. Pomemben je tudi podatek da se plače v zadnjih letih povečujejo v vseh segmentih podobno, tako visoke kot nižje in ne tako kot spremljamo npr. v ZDA, da pretežni del povečanja dohodkov prejme ožji krog najbolje plačanih ljudi.

Pri delitvi za delo lahko to vrednost spremljamo kot bruto vrednost prejemkov vseh zaposlenih, lahko pa tudi kot neto prejemke vseh prebivalcev (neto prejemki zaposlenih, pokojnine, socialni prejemki) in ti zneski so približno usklajeni. Gre torej za sredstva, ki jih skupaj prejemajo vsi državljani Slovenije za svoje delo v širšem smislu.

Delež, ki ga za svoja angažirana sredstva prejema kapital (donos na vložena sredstva), pa se v zadnjih letih nedvomno povečuje hitreje kot prejemki zaposlenih oz. ljudi. Neto dobiček (dobički minus izgube) je lani v gospodarskih družbah verjetno znašal okoli 4.5 milijard, celotni kapital (sredstva, vložena v družbe in lastno dejavnost ter ostalo finančno premoženje) pa je po oceni lani prejel okoli 6.5 milijard ali milijardo več kot leto poprej. Po nastopu krize kapitalskih donosov ni bilo veliko, saj je bilo izgub skoraj več kot dobičkov. Zaradi tega je logično pričakovano, da v konjunkturi dobički porastejo več, da dosežejo “normalne” donose na vložena sredstva. Če bi celotno finančno premoženje v Sloveniji ocenili na kakih 75 milijard evrov, ti donosi niso več slabi (sopnja donosa v višini 8.7%).

Takšna delitev seveda odpira ključno vprašanje, ali bi bilo tu lahko več prostora za plače ljudi (da bodo gospodarsko rast čutili tudi ljudje, kot pravimo), oziroma ali pa je prav, da ostaja tolikšen del kapitalu, da torej ostaja v podjetjih za njihov nadaljnji razvoj in denimo tudi nova delovna mesta ter nove zaslužke. To je namreč tudi običajen argument, zakaj je potrebno biti previden pri dvigovanju plač oz. posledično tekoče potrošnje.

Ob tem vprašanju je potrebno izpostaviti dve stvari. Sredstva, ki jih dobivajo podjetja (dobički), so seveda namenjena za njihov razvoj (nove naložbe), za vračilo posojil ter seveda tudi za izplačilo dividend lastnikom. Vendar tudi če gre dobiček za nove investicije, pomeni celotni dobiček oz. donos kapitala vseeno tudi povečanje premoženja lastnikov. Pogosto se namreč navaja, da dobiček ostaja v družbi – a tudi, če ga ne izplačajo, se je premoženje lastnikov za ustvarjen dobiček povečalo. Ne glede na način porabe dobičkov je znesek deleža BDP za kapital dejansko prejemek lastnikov, tako kot je plača prejemek zaposlenih.

V letu 2016 so gospodarske družbe (zanje so podatki bolj natančni) investirale celo nekaj manj kot so obračunale amortizacije, tako da so celotni dobiček po plačilu davka porabile za vračila posojil (preko milijarde), najmanj tak znesek so si tudi izplačali, preostanek pa je ostal v družbi. Verjetno so bila ob nekaj višjih naložbah približno podobna gibanja tudi v preteklem letu, a ne glede na način uporabe teh dodatnih sredstev, so to pač prejemki lastnikov kapitala. V podjetniškem sektorju Slovenije znaša trenutno delež tujih podjetij dobro tretjino, okoli 15 % ima država, slaba polovica pa je v lastni domačih fizičnih oseb in temu ustrezna je denimo tudi delitev okoli štirih milijard neto dobička v preteklem letu.

Drugo vprašanje pa je: ali so dobički že previsoki, je potreben takšen donos ter ali ostaja prostor za mogoče višji dvig plač? Tu pa je seveda potrebno pogledati konkretne številke. Če bi hipotetično namenili lansko leto kapitalu kake pol milijarde manj, da bi bila rast “samo” 10 odstotna, bi to omogočilo na primer 2 in pol odstotno rast vseh prejemkov ljudi (plač in pokojnin). Seveda se ne da tako neposredno odločati in deliti, ker je konkretna delitev rezultat množice odločitev – vseeno pa izračun pokaže okvire v katerih se lahko v Sloveniji danes pogovarjamo.

Glede na že dokaj visoko donosnost kapitala (v povprečju) imamo v Sloveniji prostor, da bi prejemke ljudi dvignili dodatno tudi za kake dva odstotka in verjetno bi bilo to upravičeno. Je pa pri tem potrebno omeniti, da proces se pravzaprav že teče, saj so trenutne plače že za več kot 4 % višje od primerljivih lani. Seveda pa je ob tem pa potrebno biti realen. Pričakovanja, da pa gospodarska rast omogoča dodatne poraste prejemkov za 5 ali 10 %, so seveda v celoti neupravičena.

To so torej okviri, o katerih lahko razmišljamo in vodimo ekonomsko politiko, čeprav pa je na mestu tudi opozorilo, da je smiselno dati nekaj na stran za slabša leta. Vendar to ne v smislu, da ta denar ostaja v podjetjih (lastnikom), kot se to v gospodarstvu praviloma razume – temveč, da si rezervo naredi država (da ne zniža davkov in dodatno poveča dobičke in premoženje lastnikov) in da bo s to rezervo lahko npr. povečala socialne izdatke v slabših razmerah.

 

%d bloggers like this: