Bine Kordež je danes v dobrem komentarju podvomil v to, da je v zadnjem desetletju po začetku krize 2008 sploh šlo za t.i. “izgubljeno desetletje“. Pri tem je upravičeno poudaril, da pri ocenah, koliko BDP smo izgubili v tem času, ne bi smeli upoštevati balona, ki se je predvsem zaradi nezdrave rasti investicij napihnil v obdobju 2006-2008. To je seveda samo po sebi umevno. Vendar pa to še ne pomeni, da “izgubljenega desetletja” ni bilo in da smo danes relativno glede na povprečje EU tam, kjer smo bili pred krizo.

Spodnja slika nazorno kaže, da če (na zelo enostaven in razumljiv način*) iz podatkov poberemo “balon” iz obdobja 2006-2008 (in sicer tako, da upoštevamo, da bi se tudi po letu 2003 nadaljevala trendna rast BDP iz obdobja 1995-2003 v višini 3.4%), bi bil leta 2016 slovenski BDP za 17% višji od dejanskega (po stalnih cenah iz leta 2000).

Slika 1: Dejanska in trendna rast slovenskega BDP v 1995-2016 (2000=100)

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V času pričakovanja novega leta ter obračunov za nazaj, beremo veliko pregledov ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed stalnic je vsekakor ocena o izgubljenem desetletju ter o tem, da smo glede na druge države danes približno tam, kjer smo bili že v letu pred krizo. Vsekakor ni nobenega dvoma, da smo v tem času zaradi precej napačnih odločitev marsikaj zamudili ter tudi, da še vedno zaostajamo za povprečjem Evropske Unije. Vseeno pa je potrebno tako dosežke kot zaostanke korektno ovrednotiti, predvsem zaradi boljših odločitev v prihodnosti. Zato v nadaljevanju dva poudarka o naši rasti ter standardu prebivalstva. Pri tem sicer nekoliko ponavljam določene navedbe, ki sem jih že izpostavljal, a tako kot se ponavljajo napačne ocene, ni odveč predstavljati tudi alternativni pogled.

Nadaljujte z branjem→