Umetnost izgubljanja – Brexit, ki se je sprevergel v Brentry

Spodaj sta dva najboljša med karakterističnimi tviti (drugi z referenco na odličen komentar) o zaključeni prvi fazi pogajanj o Brexitu. Namesto izhoda iz EU je Britanija dobila dostop v carinsko unijo, za katerega pa mora plačati vstopnino 50 milijard evrov.

Če pustimo čustva (užaljenih in prizadetih zaradi izstopa) ob strani, je na mestu vprašanje, ali se Britaniji ta strošek izhoda oziroma vstopnine dolgoročno splača. Bo zaradi tega njena netpo proračunska ozicija boljša? Bo prisiljena uvajati manj nesmiselnih in škodljivih EU pravil? Bo deležna manjšega pritoka “vzhodnjakov”, zaradi česar bo več delovnih mest za britanske rezidente? Dvomim, da zna kdo to pravilno ovrednotiti in oceniti dolgoročne cost – benefit učinke tega britanskega “podviga”.

Osebno nisem prepričan, da je bila britanska poteza dolgoročno smiselna, saj je imela Britanija privilegiran status znotraj EU. Imela je prost dostop na EU trg, vendar z bonusi: imela je poseben popust (britanski rabat) pri prispevkih v EU proračun, ni imela evra, ni ji bilo treba spoštovati fiskalnega pakta, njen jezik in njeni uradniki so dominirali EU inštitucije, hkrati se je po svoji volji distancirala od skupnih zunanjih in varnostnih politik EU. Težko je imeti boljši status, tudi Švica in Norveška ga nimata. Z izstopom iz EU bo izgubila staus dominantnega evropskega finančnega centra.

Ampak dajmo videti, kako se bo izteklo. Kar se tiče Slovenijie, bi jaz bil zadovoljen že s tem, če bi se lahko izvlekli iz evra in fiskalnega pakta, hkrati pa ohranili ostale prednosti članstva v EU.

%d bloggers like this: