Zaustaviti privatizacijo in državne naložbe zakleniti v Demografski sklad

Drago Babič

Makroekonomski položaj Slovenije se hitro izboljšuje. Stopnja rasti BDP dosega 5% in bo taka tudi v bližnji prihodnosti. V Evropski Uniji, ki je naš glavni zunanjetrgovinski partner, napovedujejo izboljšanje gospodarske situacije in posledično večje stopnje rasti. To nam bo v prihodnjih letih omogočalo povečevanje izvoza na te trge in tako zagotavljalo nadpovprečne stopnje rasti BDP (v primerjavi s povprečjem v EU) tja do leta 2020.

Obdobje krize je končno za nami. S povečanimi prilivi v proračun, letos v osmih mesecih za 7% več kot lani v tem času, smo na dobri poti, da predčasno dosežemo makroekonomske cilje, opredeljene v programu stabilnosti za leto 2020, to je presežek proračuna in znižanje deleža dolga države pod 67.5% BDP, brez da bi bilo za to potrebno prodajati državno premoženje. To dokazuje tudi zadnji vladni predlog proračuna za leto 2018, ki predvideva presežek. Poleg tega imamo samo v Banki Slovenije 7 milijard evrov rezerve, naložene v tujini, kar je dvakrat več od povprečja za take rezerve v centralnih bankah evrskih držav. Polovico tega bi lahko usmerili v domače potrebe, kot je odplačevanje državnega dolga ali oblikovanje Demografskega rezervnega sklada (DRS), vendar očitno nekateri v vladi še naprej podpirajo škodljivo ravnanje guvernerja Banke Slovenije Jazbeca, po drugi strani pa jamrajo, da za DRS in polne pokojnine ni dovolj denarja.

Državne gospodarske družbe oziroma državni deleži v slovenskih družbah dosegajo v zadnjih letih povečano donosnost. V lanskem letu je kapital družb oz. deležev v državni lasti znašal 11 milijard, dobička se je nabralo preko 600 milijonov. Do leta 2020 bo to premoženje predvidoma naraslo na 13,5 milijard, skupni letni dobiček se bo povečal na 850 mio. Seveda, če ga ne bomo prodajali.

Zbrana sredstva iz prispevkov zaposlenih in podjetij za zagotavljanje pokojnin in drugih stroškov ZPIZ že vsa leta od 1996, ko smo znižali prispevke podjetjem za pokojnine za polovico, niso zadostovala za pokritje vseh z zakoni določenih potreb. Primanjkljaj se je zagotavljal iz proračuna, največ v kriznih letih – okoli 1,6 milijarde letno oziroma kar tretjino potrebnih sredstev. V lanskem letu se je za potrebe ZPIZ, ki so znašale 5.035 mio, zbralo s prispevki 3.672 mio, z dobičkom iz deleža v kapitalu zavarovalnice Triglav in prispevkom KAD 70 mio, preostanek v višini 1.311 mio je zagotovil proračun. Letos bo ob predvideni porabi 5.166 mio zbrano s prispevki 3.894 mio, to je za 6% več kot lani, s kapitalskimi deleži 72 mio, proračun bo prispeval okoli 1.200 mio, torej za 111 mio manj kot lani, oziroma samo še 23 %.

To zmanjšanje prispevka iz proračuna je posledica pospešene stopnje zaposlovanja v višini 3,7% in posledično povečanih prispevkov na osnovi plač. Ker se bodo ti trendi na strani prihodkov do leta 2020 nadaljevali, to po eni strani ustvarja možnosti, da se tudi pokojnine ustrezno povečajo (v letu 2016 je povprečna pokojnina padla na 59,5% povprečne plače, leta 2008 je bilo to razmerje še 67%) in obenem zmanjša prispevek proračuna na milijardo letno v letu 2020.

Torej se iz navedenega vidi, da je najboljše zdravilo za primanjkljaj pokojninske blagajne zdrava rast BDP, vendar zaradi naše odvisnosti od izvoznih trgov na to ne moremo kar stalno računati. Zanesljivo bodo spet prišla leta suhih krav in takrat bomo živeli od privarčevanega premoženja. To je smisel oblikovanja Demografskega rezervnega sklada. Glede na to, da zaradi dobre makroekonomske situacije in donosnosti ni primerno prodajati državnega premoženja, ga je najbolje v celoti opredeliti kot sredstva DRS. Tako kot je za Norveško nafta pomenila vir za oblikovanje njihovega DRS (ki znaša 850 milijard eur oziroma na prebivalca kar 162.000 eur!), je za nas vir za oblikovanje DRS državno gospodarsko premoženje. V kolikor ga ne prodajamo in dobičke akumuliramo, bo tak sklad ob predvideni letni realni rasti BDP za 3% že v petnajstih do dvajsetih letih samo s polovico dobičkov (drugo polovico potrebujejo družbe za svoj razvoj) lahko pokril primanjkljaj ZPIZa, tako da proračunu sploh ne bi bilo treba več prispevati za pokojnine.

Alternativa je povečanje prispevnih stopenj podjetij za pokojninsko zavarovanje na stopnjo, ki je veljala pred 1996. Kar lahko izvedemo postopno, na primer z dvigovanjem prispevne stopnje po 1 odstotono točko letno, vendar je za to potrebno širše soglasje. Za kaj takega makroekonomski pogoji obstajajo, dobiček gospodarskih družb se povečuje hitreje kot narašča masa za plače, obdavčenje podjetij pa je pri nas krepko nižje kot pri razvitih sosedih, Avstriji in Nemčiji. O tem je dobro premisliti, saj že 50% mase dobička gospodarskih družb izvira iz družb v tuji lasti, ki jim z nizkimi stopnjami davkov in prispevkov samo nadpovprečno povečujemo dobičke, ki jih pretežno transferirajo v tujino, stroške pokojnin pa pokrivamo z davki, ki jih pretežno plačujejo državljani Slovenije.

Sedaj je najvažneje, da se prepreči nadaljnja prodaja državnih naložb in višek njihovega dobička usmeri v DRS. Upravljalec DRS se lahko zaradi mene imenuje tudi SDH, samo da ne sme razprodajati premoženja in trošiti dobičkov za druge namene, razen za potrebe DRS. Če za kaj takega v koaliciji ne bo konsenza, je bolje prenesti odločitev o DRS na naslednjo vladno koalicijo, kot pa sedaj sklepati gnile kompromise, za katere bodo vladne stranke na volitvah z izgubo glasov plačale visoko ceno.

One response

  1. Vse napisano drži kot pribito. je pa res, da bi bilo najbolj učinkovito zamenjati volilni sistem tako, da se zmanjša vpliv političnih strank. Te niso sposobne speljati takih odločitev, ker bi rade stalno imele prste v marmeladi.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: