Drugi tir in referendum: Manipulacije, laži in nerazumevanje

Vlada je danes objavila prvi razpis za zbiranje ponudb za pripravljalna dela za gradnjo 2. tira Koper – Divača. Mnogi to vladno potezo napadajo, češ da s tem dejanjem vlada arogantno ravna v nasprotju z dobrimi praksami, ki naj bi vladi narekovale, da se vzdrži aktivnosti, ki so predmet spornega zakona, o katerem se odloča na prihodnjem referendumu. Kakorkoli se strinjam, da Cerarjeva vlada v mnogih primerih ravna skrajno arogantno, pa v tem primeru nisem tega mnenja. Namreč, predmet referenduma konec septembra je zakon o financiranju gradnje 2. tira. Predmet tega zakona ni trasa 2. tira, pač pa način financiranja njegove gradnje. Če zakon na referendumu pade, s tem ne pade projekt 2. tira, saj za gradnjo 2. tira vlada ne potrebuje nobenega posebnega zakona, pač pa pade zgolj čudaški način financiranje njegove gradnje, zaradi česar bi vlada morala poiskati alternativni način financiranja.

Prav zato začetek aktivnosti za gradnjo 2. tira sam po sebi ni sporen, pač pa vlada s tem zgolj začenja s postopki gradnje in tako zmanjšuje nepopravljivo škodo za gospodarstvo, ki bi nastala, če bi se zaradi referendumskega padca zakona zamaknil začetek gradnje ali padla sama gradnja 2. tira.

Seveda pa posamezne strani tukaj bogato manipulirajo, vsaka s svojimi lastnimi partikularnimi interesi. Medtem ko širša javnost najbrž ne pozna zakona o financiranju 2. tira in ne ve, kaj sam zakon  pomeni, pa različne strani na podlagi tega nepoznavanja bogato manipulirajo. Manipulirajo pa vsi, brez izjeme. Vsakdo ima svoje interese. Prvič, Vili Kovačič (napačno) predstavlja, da vladni zakon določa traso 2. tira in da je zakon o 2. tiru “zakon o zlatem tiru”. Padec tega zakona ne bi pomenil, da bi vlada zaradi tega morala spreminjati traso, saj je ta že zdavnaj sprejeta (v času vlade Janeza Janše pred dobrimi 10. leti).

Drugič, SDS je – ob tem, da želi referendumsko kampanjo izkoristiti za brezplačno predvolilno kampanjo in je ta zakon zanjo darilo z neba – proti sami gradnji 2. tira. Zasebno vam bodo posamezni poslanci SDS povedali, da je 2. tir nepotreben, kar naj bi pokazala tudi tista študija OECD/ITF (tista sramotna amaterska študija, ki smo jo s kolegi z levo roko ovrgli). V to smer je šla tudi “argumentacija” junijskega sklica seje državnozborske komisije za nadzor javnih financ. Popolnoma zblojena argumentacija in notranje nekonsistentna. Ampak tega, da so v SDS skregani z logiko, ekonomijo in pametjo, smo že vajeni. Toda skregani so tudi sami s seboj, saj je Janševa vlada pred desetimi leti potrdila sedanjo traso 2. tira.

Tretjič, manipulirajo pa tudi razne ad hoc inženirske upokojenske organizacije, ki želijo novo traso 2. tira, pri čemer ponujajo neke svoje parcialne rešitve, narisane na  zemljevid in nepreverjene na terenu.

In četrtič, vsi skupaj – od Vilija Kovačiča, SDS do organizacij upokojenih inženirjev – pa so padli na finto in šli v nenačelno koalicijo s profesorjem Duhovnikom, ki zgolj želi prodati svojo “Disneyland varianto” na delu trase 2. tira, ki je tudi zgolj v fazi nekaj slidov power-point prezentacije. Pri tem pa seveda Duhovnik ne pove, da njegova varianta ni še nikjer v svetu preizkušena v resnem tovornem prometu (pač pa le v zabaviščnem parku na Floridi ter v obliki vzpenjač in smučarskih vlakcev), da večinskega dela trase, ki naj bi potekal ob obstoječem tiru, sploh ni mogoče graditi zaradi geologije ali pa bi morali zapreti ta tir v času gradnje (in koprsko pristanišče odrezati od zaledja), da bi potrebovali najmanj 10 let, da bi pridobili vsa dovoljenja (od lokacijskega do okoljevarstvenega in gradbenega) in da je zelo malo verjetno, da bi svojo rešitev lahko tehnično certificiral.

Seveda pa vse te pomanjkljivosti nobene izmed strani ne motijo v njihovi borbi proti zakonu. Nasprotno, načrtno zamegljujejo sliko in manipulirajo s slabo obveščeno javnostjo.

Naj povem, da sem sicer tudi jaz proti sedanjemu zakonu o financiranju 2. tira, vendar izključno (kot sem že večkrat zapisal) iz dveh razlogov:

  1. zaradi načina financiranja, ki v finančno shemo povsem po nepotrebnem vključuje Madžarsko in njen astronomsko drag kredit oziroma tri nesprejemljive zahteve Madžarske za njeno udeležbo pri financiranju; in
  2. ker finančna shema v zakonu izhaja iz (pre)visoke vrednosti investicije, ki jo je po strokovnem mnenju mojih kolegov gradbenih inženirjev mogoče znižati za 200 do 300 mio evrov.

Tudi sam menim, da ta zakon na referendumu mora pasti in da je treba racionalizirati tako vrednost investicije kot tudi stroške financiranja gradnje. Nisem pa za to, da se manipulira in laže za dosego nekih ciljev.

 

 

2 responses

  1. Spoštovani!
    Ali ni ta referendum pravzaprav brezizhodna situacija?
    Glas za vladni zakon je najbrž bolj ali manj zelena luč za odtekanje denarja v zasebne žepe zaradi vseh pomanjkljivosti zakona, na katere že vseskozi opozarjate.
    Vendar ali bo glas proti zakonu kaj boljši? Referendumska ekipa se je zapičila v traso in kot čudežno alternativo prodaja Duhovnikov projekt “4km”. Kaj jim pa brani, da po morebitni referendumski zmagi ne bi izsilili nove trase? Glede na to, da je cena projekta “4km” narejena na istih predpostavkah, kot cena vladnega projekta (krpanje obstoječe proge, dodajanje vzporednega tira, izgradnja 4 km predora in novega vlečnega sistema – za 800 milijonov? Ali ni to malo previsoka postavka? Da ne bo zgledalo, kot da je Duhovnikov projekt še bolj čudežen kot zgleda; kaj pa obratovalni in vzdrževalni stroški pri vleki težkih vlakov po 3x večjem klancu, kot je dovoljeno na konvencionalnih progah – če bi tak vlečni sistem sploh delal – ali ne bi bili ti dolgoročno smešno visoki?), ne zgleda da bi bilo pri tem projektu kaj drugačnega kot slabša trasa in odtekanje denarja v druge zasebne žepe.
    Zdi se, da je referendum ena velika iluzija, da imamo kakšno drugo izbiro, kot kdo bo pri koritu.
    Da se referendumske aktivnosti sploh ne tičejo prometnega projekta, bi podprl s tem, da do zdaj ni bilo predstavljeno še niti eno mnenje kakšnega projektanta železniških prog ali pa prometnega planerja. Razni Gašperšiči, Lebni, Duhovniki, Čuferji,… niso prometni strokovnjaki, so strokovnjaki na drugih področjih, na prometnem področju pa so samo wanna-be strokovnjaki. Zelo dobro bi bilo slišati še kakšno merodajno mnenje, podprto z ne-izkrivljenimi argumenti, tako kot na tem blogu.

    Ali se še da kaj narediti, da projekt drugega tira ne bi bil popolnoma izkoriščen?

    Lep pozdrav, Klemen

  2. Izgleda, da referendumski pritisk le deluje. Na strani izvajalca investicije 2TDK so znižali oceno investicije s povrtanimi servisnimi predori na 961 mio, kar je za 200 mio manj, kot je bil prvotni predračun za enotirno progo in je samo za 180 mio višja od ocen Axisa. V julijski prijavi na razpis za EU sredstva je 2TDK prijavil gradnjo večine predorov za 545 mio. Dobro bi bilo, če bi lahko Axis preveril ta znesek, da vidimo, kje se še skriva ta razlika v ocenah stroškov in da jih stisnemo še za to razliko. Po moje bi moral ta znesek zadostovati za izgradnjo vseh predorov, vključno s povrtanimi servisnimi predori. Odprto ostaja le vprašanje kapitalske udeležbe Madžarske, vendar vedno bolj izgleda, da bo to odpadlo, saj v našem parlamentu ne bo šlo skozi to, kar želi za svoj vložek Madžarska, po naših pogojih pa oni ne bodo dali denarja. Referendum, tudi če uspe, ne bo zaustavil investicije, saj je prijava na julijski razpis napravljena tako, da vladni zakon ni pogoj za uspešnost prijave in če bo ta uspešna, bo treba projekt realizirati, tudi brez zakona in Madžarske, če nočemo izgubiti nepovratnih evropskih sredstev. Torej ostaja (poleg 180 mio razlike v stroških) sporna edino še vloga 2TDK kot investitorja in koncesionarja, kar pa po mojem tudi ne bo zdržalo po volitvah pod novo vlado, ki je ne bo vodil SMC.
    Izgleda, da smo na dobri poti, da bodo naše zahteve glede načina izgradnje drugega tira večinoma izpolnjene.

%d bloggers like this: