Ameriško neenakost poganja elitni zgornji 1%

Gabriel Zucman (Berkeley) je naredil zanimivo sliko (podobno Milanovićevi elephant curve), ki kaže povprečno rast dohodkov po centilih ameriškega prebivalstva v obdobju 1980-2014. Medtem ko je spodnjim 50% prebivalstva v tem obdobju dohodek naraščal v povprečju po 0.5% letno in povprečnemu Američanu (ki zajema seveda tudi najbolj premožne) po 1.4% letno, pa se nebesa odprejo za zgornji 1%. Čim bolj so premožni, tem hitreje se je povečeval njihov dohodek. Tistim na dnu zgornjega 1% se je dohodek letno povečeval po 2%, tistim v zgornjem 0.1% je dohodek naraščal po 3.2% letno, tistim v zgornjem 0.001% pa po 6% (po davkih).

Zucman

Vir: Gabriel Zucman

Spodnja slika razblinja mit, da je ameriški porast neenakosti posledica denimo razlik v “vlaganjih v izobrazbo” – torej, da so dohodkovno na boljšem tisti z diplomo. So, vendar malenkostno. Razlike postanejo namreč astronomske šele, ko pridete v zgornji 1%, torej če ste top menedžer, top finančnik, top športnik ali top “pop umetnik”. Če pustimo ob strani prenizke (premalo progresivne) davke, je ta dinamika porazdelitve dohodkov skozi zadnja tri desetletja dejansko simbol Amerike – je odraz ameriške filozofije “winner takes it all“, komu mar za “luzerje”!

%d bloggers like this: