Kakšno industrijsko politiko potrebujemo?

DAMIJAN blog

Eden izmed mitov, ki jih je sedanja gospodarska depresija nemilosrdno razgalila, je mit o tem, da je neregulirano tržno gospodarstvo najbolj in pravzaprav edini učinkovit mehanizem gospodarjenja. To, da smo pustili gospodarstvu proste roke, je privedlo do krize. Glede tega ni treba pogledovati samo proti finančnemu sektorju, ki se je zaradi odsotnosti regulacije tako zaplezal, da ga je povsod v razvitih državah morala (na stroške davkoplačevalcev) reševati država. Težave finančnega in bančnega sektorja imajo seveda na drugi strani bilance svoje korenine v ekscesnih investicijah zasebnega gospodarstva. Kamorkoli v evropskih državah (z delno izjemo Grčije) boste pogledali, boste videli, da so bile fiskalne politike in javni dolgovi pred krizo vzorni. Proračunski saldi so bili večinoma pozitivni ali vsaj izravnani, javni dolgovi pa na rekordno nizkih ravneh. Krizo je povzročil eksces v zasebnem gospodarstvu, ne pri državi. Tudi pri nas. *

View original post 1,631 more words

3 responses

  1. Spoštovani g. Damijan, vsemu temu je težko oporekati, enostavno zato, ker je navedeno veliko dejstev, o katerih je težko razpravljati, a si jih je možno po svoje razlagati.
    Verjetno se spomnite zapriseženega neoliberalca, bivšega šefa FED Greenspana. Ta je priznal, da je bil v veliki zmoti, ko je bil prepričan, da ima kapital notranjo moč, da se sam omejuje. Zadnja velika kriza naj bi mu odprla oči in pokazala, kako se je motil.
    Menim, da je neomejena globalizacija, skozi to neomejena moč trgov škodljiva za ves svet, razen za ZDA. Kot ste sami ugotovili, je uvedba evra koristna predvsem za Nemčijo, dosti manj pa za ostalih 18 držav, kamor žal spada tudi Slovenija. Ker je kazanje s prstom na Nemčijo bogokletno, če posebej če gledamo našo lakajsko vlado, bo situacija še slabša, saj se Nemci na vse kriplje trudijo, da bi njihov državljan prevzel vodenje ECB. To bi moral biti znak za alarm.
    Menim tudi, da je sedanji kazalec uspešnosti gospodarstev , to je gospodarska rast neustrezen. In ga je treba nadomestiti z kazalcem, ki bo dal več teže kvaliteti in ne samo kvantiteti. Tu računam na vas in vaše znanje.
    Ko govorimo o vodenju gospodarskih politik, ne moremo mimo potrebe po izenačenju na relaciji državljani-kapital. Trenutno ima bistveno večjo težo in vpliv kapital. Seveda je vprašanje, kako to narediti. Izhod je v spremembi volilnega sistema, ki bo zmanjšal moč in vpliv političnih strank, ki so večinoma agenti kapitala. Samo tako bo možno dati več pomena ekologiji, ki je trn v peti dobičkom kapitala. To je prav slonovsko demonstriral Trump z argumentiranjem izstopa ZDA iz pariškega sporazuma.
    Zato menim, da je samo sprememba edina pot, da bodo državljani imeli več vpliva v vladah in imeli tudi vpliv na gospodarske politike v svetu.

  2. Ja, se strinjam. Lokalne civilne iniciative je treba povezati v fronto, da se bo glas lokalnih skupnosti ne samo slišal, ampak tudi poslušal

  3. Zdravo!

    Vidim, da je bil članek objavljen že leta 2014, ko še nisem redno spremljal tega bloga. Edino kar me je začudilo je, da so Finance očitno le toliko odprte, da so ga objavile. Bi pa samo kot provokacijo omenil naslednje: Kakor po eni strani vzpon velikega giganta v majhni državi pomeni izjemno rast dodane vrednosti, po drugi strani pomeni veliko tveganje če nisi monetarno suveren. Velik gigant bi prilagodil plače navzgor (kar je pozitivno), ampak morebitni propad bi terjal precejšnjo prilagoditev navzdol (tako cen, kakor plač), to pa je v praksi možno “neboleče izvesti” samo v primeru monetarne suverenosti. Recimo propad Nokie za Finsko predstavlja precejšen problem prav zaradi nezmožnosti neke opazne devalvacije. Za Slovenijo bi morebitni vzpon in propad podjetja kakršna je Nokia, pomenil še veliko večjo nevarnost.

    Morda bi priporočil še knjigo Mariana Mazzucato Entrepreneurial State, ki nazorno pokaže pomen države pri gospodarskemu napredovanju.

    Res pa je, da naša država ni sposobna postavljati prioritet. Poglejte samo primer Luke Koper. Logistična/pristaniška dejavnost se ne ustvarja v garaži, ampak v vedno za njenim vzponom stoji kvalitetna država. Ustvarja pa veliko dodano vrednost. In podvojitev pretovora pomeni nekaj tisoč delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Vlada pa očitno niti ne ve kaj bi naredila z LK, četudi ta že sedaj kaže dobre rezultate. Kako se potem taka vlada lahko primerja z vlado Park Chung-hee-ja, ki je štartala iz nič, pa ustvarila to kar danes Južna Koreja je.

    Danes se kvaliteta držav kaže tudi s čim večjim kazanjem liberalnosti navzven in prikritim (inteligentnim mikro) protekcionizmom navznoter.

    LPPT

%d bloggers like this: