• On China Trade Shock, Economists Trade Research Barbs – WSJ
• Comment on Jonathan Rothwell’s Critique of ADH (2013) – Autor, Dorn & Hanson
• Washington Post Lies to Readers Again: Job Loss in Manufacturing Due to Trade, not Automation – CEPR.net
• The Vanishing Middle Class: Prejudice and Power in a Dual Economy – Heather Boushey
• After the Fumble – Matt Stoller
• How I “met” Samuelson and Friedman – Branko Milanovic
• School choice: Dismal Voucher Results Surprise Researchers – Kevin Carey
• Apprenticeship and the rise of Europe – VoxEU
• How colonial railroads defined Africa’s economic geography – VoxEU
• Dismantling Public Education: Turning Ideology into Gold – INET
• GDP-linked bonds: A primer – VoxEU
• Machiavelli as an economist – globalinequality
• Publishing & Promotion in Economics: The Curse of the Top Five – James Heckman
• Where do experts come from? – Magic, maths and money

Ekonomski zgodovinar Peter Temin iz MIT bo čez dva tedna izdal dolgo pričakovano knjigo “The Vanishing Middle Class: Prejudice and Power in a Dual Economy“. Na Amazonu zbirajo prednaročila na podlagi kratkega teaserja. Heather Boushey  (sourednica vodniča za obdobje po Pikettyju “After Piketty: The Agenda for Economics and Inequality“, ki bo izšla maja) je imela možnost knjigo že prebrati in je ta teden objavila recenzijo. Zanimivost Teminove knjige, ki opisuje zgodovino ameriškega srednjega razreda od sužnjelastniškega do Trumpovega časa, je, da ameriško družbeno strukturo opisuje z modelom dualnega gospodarstva, ki ga je ekonomist Arthur Lewis sredi 1950. let razvil za pojasnjevanje razvoja nerazvitih držav.

Drugače povedano, Temin analizira ameriško družbo kot nerazvito državo, ki je izrazito dualne narave. Na eni strani so bogati, na drugi revni. Ni sloja vmes, srednji razred izginja hkrati z delovnimi mesti v sredini plačne distribucije, ki so se že ali se še selijo v tujino. Ostajajo le še bogati in revni. Prvi živijo v lepih soseskah in pošiljajo svoje otroke na drage zasebne šole in univerze, ki jim prinesejo visoko plačane službe v tehnoloških panogah, financah in menedžmentu. Drugi životarijo v zloglasnih četrtih ali opustelih predelih srednjega vzhoda, njihovi otroci gredo v slabe javne šole in ne dokončajo kolidža, njihova usoda je minimalna plača. V primeru storjenih deliktov jih čaka tudi dualni pravosodni sistem – bogati plačajo kazen, revni gredo v zapor.

In v skladu z Lewisovim modelom, bogati potrebujejo revni sloj, da zanje poceni opravlja vse nujne storitve. Zato držijo njegove plače na nizkem nivoju (na donedavnega zamrznjeni ravni minimalne plače), hkrati pa tudi sebi znižuejo davke, da zanje ostane večji del ustvarjenega družbenega dohodka. Edini prehod iz revnega razreda v razred bogatih je izobrazba. Vendar pa prav ta kanal bogati zapirajo, kolikor se da, s slabo kvaliteto javnega šolstva (z limitiranjem denarja za javno šolstvo) in prohibitivno visokimi šolninami za privatne šole in univerze. Le redki se prebijejo čez na drugo stran.

Nadaljujte z branjem→

Rezultati pretovora kontejnerjev v severnojadranskih lukah (NAPA) v letu 2016 kažejo, da kontejnerski promet tržaškemu pristanišču še naprej – že drugo leto zapored – upada. In to kljub temu, da je leta 2015 drugi največji kontejnerski prevoznik na svetu MSC kupil 45% tržaškega kontejnerskega terminala. Drugim NAPA pristaniščem (razen Ravenne) je v zadnjih dveh letih kontejnerski promet zrasel. Vodilna ostaja Luka Koper (lani s 6.8% rastjo), ki je od leta 2006 svoj delež v severnojadranskem kontejnerskem prometu povečala iz 21.6% na 35.4%. Na drugem mestu so Benetke (rast 8.1%), ki postopno povečujejo svoj tržni delež (na 25.4%). Trst je na tretjem mestu (upad za 2.9%, tržni delež 20.4%), medtem ko Rijeka na zadnjem mestu (9.0%) s podobno rastjo kot Koper postopoma lovi Ravenno (9.8%).

Slika: Delež posameznih pristanišč v skupnem pretovoru kontejnerjev severnojadranskih pristanišč, 2006-2016

Nadaljujte z branjem→