Zakaj ekonomije ni mogoče prepustiti matematični formuli

Kaj nimajo skupnega Dr. House in mehanska matematična pravila v ekonomski politiki? Intuicije.

DAMIJAN blog

En tak quick & dirty odgovor na naslovno vprašanje vam da že spodnja slika: kaže gibanje obrestne mere Federal funds rate (FFR), kot jo “na roko” določa Fed, in isto obrestno mero, kot bi jo določila mehanska formula, ki jo poznamo pod imenom Taylorjevo pravilo. Obe se sicer gibljeta po podobni trajektoriji, toda v istem časovnem trenutku se lahko razlikujeta za 1 do 2%, kar je ogromno iz vidika spodbujanja / zaviranja gospodarstva. Kot vidite, bi mehanska formula že od leta 2010 dvignila FFR in jo zdaj držala pri 2%, medtem ko board Feda še vedno tuhta ali je ameriško okrevanje že dovolj trdno, da bi lahko dvignil obrestno mero z efektivne ničle. Medtem ko mehanska Taylorjeva formula gleda samo na razliko med dejansko in ciljno inflacijo ter na razliko med dejanskim in potencialnim BDP, pa board Feda upošteva tudi stopnjo brezposelnosti, stopnjo participacije delovne sile in številne druge…

View original post 258 more words

One response

  1. Z zanimanjem spremljam samospraševanje ekonomske stroke, zakaj ni v stanju bolje predvidevati razvoja človeške družbe predvsem v luči pojava finančne krize leta 2008 in Trumpove izvolitve v ZDA. Tudi razmišljanja o spremembah v poučevanju stroke in o vlogi matematike v ekonomiji razumem v tem smislu.
    Najprej glede vloge matematike: v naravoslovju, ki ga bolje poznam, je matematika odlično orodje, ki ga pogosto uporabljamo za opisovanje in predvidevanja dogodkov v naravi (veliko pogosteje kot v ekonomiji). Ima pa matematika v sebi nekaj božansko zapeljivega – ali ne izgleda lepo Einsteinova formula E=mc2 ali Pikettyjeva r>g ? Marsikoga ta lepota zapelje in pozabi, da morajo neizpodbitni dokazi potrditi (ali ovreči) nek model oz. pravilo, ki jo postavimo s pomočjo matematike.
    Če to prenesemo na ekonomijo, to pomeni, da so razni ekonomski matematični (in drugi) modeli malovredni, če jih dokazi/izkustvo ne potrdijo, In tu bi človek pričakoval od ekonomistov več zrelosti in poguma, da priznajo svoje zmote, če jih dejstva na to opozorijo, namesto da se kljub dokazanim zmotam še naprej skrivajo za razne šole in modele.
    Ima pa matematika omejeno uporabnost – v naravi tako še ne znamo matematično opisati vesolja (čeprav neke teorije to že počno – n. pr. teorija strun), še manj pa človeka.
    In ker je človek, kot posameznik ali kot družba, osnovna enota v ekonomiji, je za ekonomsko znanost nujno, da bolj kot matematiko pozna človeka in družbo širše, ne samo z ekonomskega stališča. Dober ekonomist mora biti tudi psiholog in družboslovec – filozof, zgodovinar, sociolog in antropolog, skratka mora biti splošno razgledan. Če bi bili ekonomisti taki, bi lažje spregledali ključne razloge za nastanek finančne krize leta 2008, ki jo je povzročil pohlep in splošno propadanje moralnih norm, ravno tako bi lahko predvidevali vzpon Trumpa in drugih populistov kot odgovor zapostavljenih v vedno bolj neenaki družbi, v kateri pohlepne korporacije in njihovi lastniki dobičke iz globalizacije raje skrivajo v davčnih oazah kot da bi jih delili z tistimi, ki jih je globalizacija najbolj prizadela.

    Drago Babič

%d bloggers like this: