Želite zaustaviti naraščajočo neenakost in populizem?

V Davosu se je spet zbrala elita, ki razpravlja o nevarnostih, ki prežijo na njihovo akumulirano bogastvo. Zdaj se elita najbolj boji političnega populizma (Brexit, Trump, Le Pen, Grillo, AfD,…), ki pa izhaja iz povečane neenakosti v razvitih državah. Direktorica IMF Christine Lagarde je sicer pravilno opozorila, da je neenakost zavora za vzdržno rast in da bo potrebno več redistribucije bogastva od bogatejših k revnejšim:

But it needs to be granular, it needs to be regional, it needs to be focused on what will people get out of it and it probably means more redistribution than we have in place at the moment.

Vir: Bloomberg

Vendar pa samo redistribucija ne bo dovolj. Ni dovolj ljudem povečati transferje, treba jim je dati službe. Transferji najšibkejšim so sicer nujni, toda za ostale zgolj povečujejo socialno odvisnost in jim ne dajejo dostojanstva. Ljudje potrebujejo predvsem službe, dobro plačane službe. Če ne želite jeznih državljanov, ki nato volijo populiste, jim je treba zagotoviti kvalitetne in dobro plačane službe ter socialno varnost za njihove otroke. Vse to pa pomeni temeljito spremembo paradigme, v kateri smo živeli zadnjih 30 let.

In sicer (*):

  1. povečanje minimalne plače na najmanj 50% povprečne plače (cilj iz Evropske socialne listine),
  2. manj fleksibilnosti na trgu dela in striktnejša regulacija prekarnih zaposlitev (enaka obravnava kot redne zaposlitve),
  3. dvig davčnih stopenj na najvišje dohodke in na premoženje (povečanje stopnje davka na dediščine in nepremičnine),
  4. zajezitev davčnih utaj korporacij in eliminacija davčnih oaz,
  5. zajezitev globalizacije (ponovni dvig carin na blago na zmerno raven (10%?) in uvedba kapitalskih kontrol za finančne naložbe),
  6. uvedba industrijskih in regionalnih politik za spodbujanje gospodarske aktivnosti v šibkejših regijah,
  7. univerzalno javno zdravsteno zavarovanje in več denarja za javno zdravstvo,
  8. več denarja in izboljšanje kvalitete javnega šolstva (od osnovne šole do univerze).

Morda se to sliši komu grozno, sploh iz mojih ust. Toda intenzivna notranja deregulacija, fleksibilizacija trga dela, redukcija socialne države in javnih storitev v kombinaciji z intenzivno globalizacijo najmanj za polovico prebivalcev razvitih držav ni bila ugodna. In če ni bila dobra za polovico prebivalstva, je nekaj blazno narobe ne samo s Paretovim načelom, pač pa z modelom gospodarskega razvoja. In če tega vrhovna elita ne bo razumela, se nam bo zgodila “situacija” med leti 1932 in 1945. Želite norce na oblasti, nacionalizem, fašizem in globalni vojaški spopad?

* Je pa res, da večino tega v Sloveniji že imamo. Zato pa je tudi neenakost med najnižjimi v razvitem svetu. In gospodarska rast – če jo primerjate v nekriznih časih (med letoma 1993 in 2007 ter po letu 2013) – ni zaradi tega nič nižja kot v ostalih razvitih državah. Nasprotno, bila je v zgornji četrtini najboljših, ob tem pa tudi stabilnejša.

%d bloggers like this: